V ponedeljek, 11. 11. 2019, smo se odzvale vabilu na otvoritev razstave ročnih del Društva invalidov Trbovlje, sekcije ročnih del.
Z veseljem smo si ogledale razstavo, saj nemalokrat vidimo, kakšno zanimivost, ki jo s pridom uporabimo tudi pri našem delu.
Zapisala: Jana Perpar
Kot zaključek pohodne sezone Društva invalidov Hrastnik smo si izbrali obisk kostanjevega piknika na Kalu. Na zbirnem mestu smo se kot pohodnice zbrale le tri članice. Ostali člani so si pot na Kal omislili delno peš, delno z avtomobilom. Vseh se nas je zbralo 16 članov planinske sekcije DI Hrastnik. Tisti, ki so pot kombinirali z avtomobilom, so se potem povzpeli še na Mrzlico. Vreme je bilo zelo lepo z eno napako, pihal je močan veter. Pa kljub temu so člani vztrajali pred domom na Kalu, kjer je dišalo po pečenem kostanju na eni strani ter po pečenem krumpentoču na drugi strani. Bilo je precej pohodnikov, mladih iz osnovne šole, ter iz drugih invalidskih organizacij. Precej pestro dogajanje na planini pred domom na Kalu. Člani smo se domov vrnili praviloma na isti način, kot smo se povzpeli na Kal in s tem zaključili sezono planinske sekcije DI Hrastnik za leto 2019.
Zapisala: A. Zupančič
V soboto 12. 10. 2019 je v Hrastniku, točneje v Porto Pubu, potekalo tekmovanje invalidov ZDIS-a v pikadu – ekipno. Tekmovalo se je v moški in v ženski konkurenci posebej, prijavljenih pa je bilo 12 moških in 11 ženskih ekip, ki so se potegovale za prvi dve mesti v svoji konkurenci, le-ti vodijo na državno prvenstvo, ki bo 16. 11. 2019 v Muti. Po žrebanju ekip je uvodoma vse prisotne pozdravil predsednik DI Hrastnik Žagar Rajko in jim zaželel dobrodošlico, vsem nastopajočim pa obilo športne sreče, zmaga pa naj najboljši.
Točno ob 9. uri se je tekmovanje pričelo in puščice so pridno letele v tarče. Med nastopajočimi so bili tudi naši predstavniki DI Hrastnik, moška ekipa v postavi: Felicijan Janko, Đogič Agan, Ivan Ranzinger, Blaž Dvornik in Žagar Rajko, ženska ekipa pa je nastopila v postavi: Korbar Majda, Ule Fani, Spahič Tehvida, Plazar Dolores in Jokanovič Vida. Naši predstavniki tako v moški kot v ženski konkurenci niso imeli športne sreče, tako da so dekleta osvojila 5. – 6. mesto; moška ekipa pa se je uvrstila od 9. – 12. mesta. Najboljši v moški konkurenci so bili predstavniki DI Trbovlje, drugi so bili DI Črnomelj, tretji pa DI Sevnica. V ženski konkurenci pa je slavila ekipa DI Metlika pred ekipo DI Rimske Toplice, tretje pa so bile predstavnice DI Sevnica.
Po končanem tekmovanju je bila razglasitev rezultatov ter podelitev pokalov in medalj najboljšim. V DI Hrastnik z rezultati današnjega tekmovanja nismo najbolj zadovoljni, smo pa zelo veseli in ponosni, da smo tudi tokrat z odliko opravili vlogo organizatorja tekmovanja, za kar gre zahvala vsem akterjem, ki so pripomogli, da je bilo tekmovanje izpeljano brezhibno.
Zahvala gre tudi lastniku Porto Puba, Joško Janu, ki je s svojo ekipo poskrbel, da vsi prisotni niso bili lačni (žar krožnik) in žejni v lepi s soncem obsijani soboti.
Zapisal: Blaž Dvornik
Na prelepo sončno soboto 12. 10. 2019 smo se Sončnice odpravile proti Dolenjski. Tam nas je v Orešju, vasici pri Šmarjeških Toplicah že čakala Alenka s pehtranovo potico in kavico. Samo, njen mož pa je že pridno sukal kuhalnico v kotličku, kjer je počasi brbotal divjačinski golaž.
Da ga pri kuharskih umetninah ne bi preveč motile, smo se odpravile v bližnji Klevevž. Klevevžka Toplica je izvir termalne vode, ki pride na dan pod skalo in se potem zbira v majhnem bazenu ob soteski potoka Radulja. Voda ima tam skozi vse leto, tudi najbolj mrzli zimi najmanj 22 stopinj. Tudi ob našem obisku je bilo v bazenčku precej kopalcev. Vredno ogleda in obiska.
Golaž je bil več kot odličen, poskrbeli smo tudi za nemesojedko Jano. Torta in kavica po kosilu nas je malo ulenila, zato je Alenka predlagala pohod do Šmarjeških Toplic, cca 4,5 km. Hoja po svežem zraku skozi gozd, kjer so nas pozdravile celo srnice nam je dala novih moči. Ogledale smo si ribnik z lokvanji, pozdravile so nas tudi želvice in drugi ”stanovalci ribnika”.
Ob povratku nas je že čakal pečen kostanj, mladi mošt in druge domače dobrote.
Ob prijetnem druženju je čas kar prehitro mineval in v poznih večernih urah smo se odpravili proti domu. Seveda polne novih moči, energije in idej za naše delavnice.
Sončnice
Terme Paradiso, na obrobju Posavja, tik ob železniški postaji Dobova, so bile naša destinacija za zadnji kopalni dan v letošnjem letu.
Kot ponavadi smo se zbrali na hrastniški tržnici, zaradi bližine term šele ob 8 uri. Rahel dež, malo nižje temperature in pa slaba vremenska napoved niso nikogar motile. Prevoznik Kajič nam je dodelil šoferja Štefana, ki postaja že kar naš šofer. Avtobus je bil ogret, vrtela se je super glasba. Predsednik Rajko nas je kot vedno preštel, prijazno pozdravil vseh 42 udeležencev in že smo se po predpisih odpeljali do prve postojanke.
Gostišče Pečnik, po domače Na gnoju, ob brestaniškem mostu je znano po domačih ocvirkih krškopoljskega prašiča in dobri kavi. Opravili smo prve nakupe, spili prvo, nekateri drugo kavico, šofer in naša podporna članica Mihaela pa sta ta čas poskušala očistiti avtobus lepilnega traku. Saj se spomnite, na prejšnjem izletu se je razbila šipa, Rajko s pomočniki pa je tako zalepil okno, da niti mojstri pri menjavi stekla tega niso mogli odlepiti.
V termah nam je naš Rajko, kot vedno, priskrbel zapestnice za bazen in ob 10. uri smo že čofotali. Prenehalo je deževati, zato smo lahko koristili tudi zunanji bazen. Eni smo plavali, drugi so se razvajali v jakuzziju, spet tretji pa so uživali v notranjem bazenu. Kmalu se je iz bazena razlegala pesem, bravo naš mali pevski zbor. Po treh urah kopanja se nam je že pošteno prileglo kosilo, katerega so odlično pripravili in postregli v termah.
Po kosilu smo se odpravili v bližnjo Outlet trgovino, kjer smo nekateri kupili športno obutev in oblačila, ostali pa so si v bližnjem lokalu privoščili kozarček ali kavico. Več ljudi več ve in tako se je kmalu izvedelo, da se v bližini prodaja domači mladi sir. Skupinica udeležencev se je peš odpravila po ta sir. Zadnjih 100 metrov ob povratku so morali že pošteno bežati pred dežjem, ki je zopet začel nagajati. Skoraj suhi so uspeli priteči v varno zavetje našega avtobusa.
Sledil je povratek domov, bolj zgodaj kot ponavadi, saj je našega šoferja čakala še večerna vožnja. Kljub njegovim obveznostim smo imeli še čas za kratek postanek Na gnoju, potem pa smo hiteli naravnost domov.
Vse udeležence je Rajko pri izstopu pospremil s prijaznim pozdravom in vabilom na Martinovanje.
Torej, se vidimo na Martinovanju. Luštno bo, kot vedno!
Zapisala: Alenka Glinšek
V soboto 28. 9. smo se invalidi odpravili proti Gorenjski. Že dva dni nazaj smo poslušali grozečo vremensko napoved: za SZ so predvidevali nalive, a deževje se je pomaknilo na sredino Slovenije in mi smo imeli prelepo vreme, kot naročeno za naš izlet.
Veselje se je začelo že na tržnici v Hrastniku in se je stopnjevalo na avtobusu, kjer smo bili pogoščeni s “kačjo slino,” ki jo je sama z ljubeznijo pripravila naša sopotnica.
Najprej smo se ustavili na Brezjah, kjer smo si ogledali bogato zbirko jaslic in romarsko cerkev Marije Pomagaj, kjer smo lahko prisostvovali sveti maši.
Pot nas je naprej vodila na Bohinj. Razkropili smo se okrog jezera, hranili račke, ki so nam jedle celo iz rok. Sprehodili smo se proti nekdanjemu steklarskemu domu. Obujali smo spomine na mladost, ko smo tu letovali in uživali v lepoti okolice. Tudi zanimiva cerkvica svetega Janeza Krstnika skriva v sebi veliko zanimivosti iz starih rimskih časov in še nazaj.
Po okusnem kosilu smo se odpravili na Bled. Takrat pa je počilo. Razletela se je zadnja šipa, ker smo zadeli v skrito vejo. Ubogi šofer se je prijel za glavo a takrat se je pokazalo, kako složni in solidarni znamo biti in stopiti skupaj. Vodstvo in še druga dekleta so poprijeli za delo, takoj vse počistili, sam predsednik se je povzpel na lestev in s folijo so nadomestili manjkajočo šipo- takrat ni bil nihče “bolan”!!!
Varno smo se odpeljali proti Bledu, naši zadnji postaji. Imeli smo dovolj časa, da smo si lahko privoščili celo vožnjo okrog jezera s kočijo. Ženske so seveda hitele raziskovati po butikih, lačen in žejen ni bil nihče, znamo pa tudi uživati v lepotah narave. Račke in labodi so nam hiteli naproti, kdor je imel s seboj kaj kruha, si je lahko privoščil ta užitek, da mu je celo labod jedel iz roke, drugi pa so hoteli ta trenutek ujeti v objektiv.
Izlet nam bo ostal v trajnem spominu.
Napisala: Lamovšek Heda
26.09.2019 smo se planinci društva invalidov Hrastnik podali na Limbarsko goro.
Z avtobusom smo se odpeljali do Moravč. Ker smo imeli malo več časa zaradi vremena, smo se ustavili v pizzeriji Čebelica Izlake na jutranji kavi.
Pot smo nadaljevali do Moravč, ena skupina se je peljala malo naprej po cesti proti vasi Gabrje, druga skupina pa je pot nadaljevala peš iz Moravč pa vse do Limbarske gore. Najprej je bila pot kar lepa, ko pa smo prišli v gozd, pa je bila pot mokra in spolzka. Vendar pa smo prav kmalu prišli iz gozda na sonce spet na avtomobilsko cesto. Med potjo smo si ogledovali naravo, lepo urejeno okolico prečudovitih hiš in tudi marsikaj drugega lepega. Ko smo prispeli na Limbarsko goro, smo se najprej spočili in nekaj pojedli in popili. Oskrbnica nam je skuhala tudi dobro kavico. Počivali smo na soncu, po počitku smo šli malo naokoli in v daljavi opazovali obrise Kamniško – Savinjskih Alp in Zasavsko gorovje. Videl se je tudi Kum, ker je bilo lepo in jasno nebo. Preden smo se odpravili v dolino smo se skupaj še slikali in nato krenili proti Moravčam. Tudi nazaj se je ena skupina peljala. Ker pa je bila pot precej spolzka in mokra, smo se pešaki odločili, da gremo raje po cesti, da se ne bi komu kaj pripetilo. Ta pot je bila malo daljša ampak vseeno je bilo lepo. Počasi smo prispeli do Moravč. Ker smo imeli še malo časa pred odhodom, smo šli še nekaj popit. Nato smo se vsi skupaj odpeljali proti domu. Dan je bil zelo lep. Pa naj zaključim in se zahvalim še naši vodički Zvonki Zupančič, ki nas je tako lepo s potrpežljivostjo in prijaznostjo vodila celo leto na naših lepih izletih. Zvonka hvala ti za vse, v mojem imenu in tudi imenu vseh udeležencev planinskih izletov društva invalidov Hrastnik.
Zapisala: Judita Brglez
Tako kot vsako leto, je tudi letos v okviru praznovanja dneva upokojencev potekalo tekmovanje v pikadu. Tekmovanje je organiziralo Društvo upokojencev Steklarna Hrastnik in je potekalo v prostorih Ribiške družine Steklar. Nastopilo je pet ekip, ekipa iz Trbovelj, ženska ekipa iz Radeč, moška in ženska ekipa iz Steklarne Hrastnik in naša ekipa DI Hrastnik.
Po uvodnem govoru g. F. Krsnika je bil izveden žreb tekmovanja. Samo tekmovanje je potekalo v športnem in družabnem vzdušju. Podeljene so bile medalje. Najboljše se je odrezala naše ekipa, ekipa DI Hrastnik.
Ker je bil ravno čas kosila, smo se napotili pred Steklarno Hrastnik, naredili še par posnetkov in se odpravili na kosilo v menzo Steklarne Hrastnik.
Takšna srečanja nas povezujejo, zato si želimo da bi bilo tega druženja čim več.
Zapisal: A. Žibert
Foto: B. Dvornik
V ponedeljek, 16.9.2019 smo se odzvale vabilu na otvoritev razstave Društva upokojencev Hrastnik, sekcije ročnih del Marjetice.
Z veseljem si gremo ogledati njihovo razstavo, saj na vsaki razstavi vidimo, kakšen nov izdelek.
Zapisala: Jana Perpar
V soboto, 14.9.2019 se je v Hrastniku odvijala deveta kulinarična prireditev – Funšterc. Članice našega društva sodelujemo na Funštercu že od vsega začetka, na kar smo seveda zelo ponosne. Pokuševalci so bili nad našo jedjo navdušeni, a pri glasovanju niso bili prav uspešni, pa nič zato. Važno je, da sodelujemo in se družimo.
Udeležba je presegla vsa pričakovanja, k temu je pripomoglo tudi lepo vreme. Našo ekipo sta odlično zastopali Slavi in Cvetka, malo smo pa pripomogli še Vida, Nataša, moja malenkost in Blaž.
Bilo je lepo in razšli smo se z obljubo, da se vidimo na desetem Funštercu.
Čestitke organizatorjem in vsem sodelujočim!
Zapisala: Jana Perpar
