Kopalni dan v termah Paradiso

Terme Paradiso, na obrobju Posavja, tik ob železniški postaji Dobova, so bile naša destinacija za zadnji kopalni dan v letošnjem letu.

Kot ponavadi smo se zbrali na hrastniški tržnici, zaradi bližine term šele ob 8 uri. Rahel dež, malo nižje temperature in pa slaba vremenska napoved niso nikogar motile. Prevoznik Kajič nam je dodelil šoferja Štefana, ki postaja že kar naš šofer. Avtobus je bil ogret, vrtela se je super glasba. Predsednik Rajko nas je kot vedno preštel, prijazno pozdravil vseh 42 udeležencev in že smo se po predpisih odpeljali do prve postojanke.

Gostišče Pečnik, po domače Na gnoju, ob brestaniškem mostu je znano po domačih ocvirkih krškopoljskega prašiča in dobri kavi. Opravili smo prve nakupe, spili prvo, nekateri drugo kavico, šofer in naša podporna članica Mihaela pa sta ta čas poskušala očistiti avtobus lepilnega traku. Saj se spomnite, na prejšnjem izletu se je razbila šipa, Rajko s pomočniki pa je tako zalepil okno, da niti mojstri pri menjavi stekla tega niso mogli odlepiti.

V termah nam je naš Rajko, kot vedno, priskrbel zapestnice za bazen in ob 10. uri smo že čofotali. Prenehalo je deževati, zato smo lahko koristili tudi zunanji bazen. Eni smo plavali, drugi so se razvajali v jakuzziju, spet tretji pa so uživali v notranjem bazenu. Kmalu se je iz bazena razlegala pesem, bravo naš mali pevski zbor. Po treh urah kopanja se nam je že pošteno prileglo kosilo, katerega so odlično pripravili in postregli v termah.

Po kosilu smo se odpravili v bližnjo Outlet trgovino, kjer smo nekateri kupili športno obutev in oblačila, ostali pa so si v bližnjem lokalu privoščili kozarček ali kavico. Več ljudi več ve in tako se je kmalu izvedelo, da se v bližini prodaja domači mladi sir. Skupinica udeležencev se je peš odpravila po ta sir. Zadnjih 100 metrov ob povratku so morali že pošteno bežati pred dežjem, ki je zopet začel nagajati. Skoraj suhi so uspeli priteči v varno zavetje našega avtobusa.

Sledil je povratek domov, bolj zgodaj kot ponavadi, saj je našega šoferja čakala še večerna vožnja. Kljub njegovim obveznostim smo imeli še čas za kratek postanek Na gnoju, potem pa smo hiteli naravnost domov.

Vse udeležence je Rajko pri izstopu pospremil s prijaznim pozdravom in vabilom na Martinovanje.

Torej, se vidimo na Martinovanju. Luštno bo, kot vedno!

Zapisala: Alenka Glinšek

« 1 of 2 »

Comments are closed.