Posts in category: Utrinki

V četrtek, 27.oktobra 2022, smo organizirali predavanje pred Gasilskim
domom v Hrastniku.
Predavanja so se udeležili člani DI in ostali prebivalci Hrastnika. Gasilska tema projekta v letu 2022 je bila PREPREČITEV POŽARA NA BATERIJAH.

Prijazen gasilec Janez Drugovič nam je namenil nekaj besed o delovanju
in požarni varnosti in nam pokazal gašenje zunanjega požara, pri katerem
so sodelovali tudi naši udeleženci. Predstavili so nam gasilska vozila in njihovo opremo.

Ponosni smo na naše Slovenske gasilke in gasilce, na njihovo znanje, energijo, strokovnost in požrtvovalnost.

Zapisala: Vida Jokanović

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

V soboto 22. oktobra 2022 se je ob osmi uri zjutraj 54 članska skupina našega društva odpeljala novim izzivom naproti.
V Grosuplju nas je pričakala vodička in nam razkazala njihove znamenitosti, med drugim veliko knjižnico evropskega standarda in spomenik njihovega rojaka Luisa Adamiča. Nato smo se z avtobusom počasi peljali po Radenskem polju. Med drugim smo lahko videli vrtače, ki bruhajo vodo in ob nalivih poplavijo polje. Pohvalila se je, kako skrbijo za žabice, katere vsako leto z vedri prenašajo čez cesto, da preživijo. Izstopili smo pri Žabji hiši, katero so zgradili iz EU sredstev, da v njej izobražujejo mlade v smislu ohranjanja narave.
Po ogledu filma in razstave v Žabji hiši smo se odpeljali v Višnjo goro.
V starem mestnem jedru stoji znamenita stavba s sodobno opremljenim čebelarskim muzejem o avtohtoni kranjski čebelici – Hiša kranjske čebele.
Simbol Višnje Gore je polž, priklenjen na zlato verigo, v takšni ali drugačni obliki pa ga lahko vidimo pri vsaki hiši.
Z vodičko smo si ogledali znamenitosti mesta, med drugim tudi mestni vodnjak. Naziv mesto je pravi, Višnja Gora je namreč najmanjše slovensko mesto.
Naš program smo zaključili v Muljavi z ogledom filma o Jurčiču in njegovi družini ter z ogledom njegove domačije.
Po kosilu smo se odpravili preko Bogenšperka proti domu.
Hvala vodstvu za skrbno izbran program ekskurzije!

Zapisala: Heda Lamovšek

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

V soboto 08. 10. 2022. je v  Boštanju pri Sevnici potekalo območno tekmovanje invalidov  ZDIS  v pikadu – ekipno. Sodelovalo je 21 ekip DI, 11 ekip je tekmovalo v moški ter 10 ekip v ženski konkurenci, kateri so se borili za prvi dve mesti, ki vodita na državno prvenstvo.

Tekmovanja sta se udeležili  tudi moška in ženska ekipa DI Hrastnik, ki so dostojno zastopali barve društva ter dosegli lep uspeh v moški konkurenci: 1. MDI Novo mesto; 2. DI Trbovlje;  3. DI Hrastnik. V ženski konkurenci pa naša dekleta niso imele svojega dne ter so se uvrstile v zlato sredino, slavile pa so predstavnice: 1. DI Metlika; 2. DI Trbovlje  ter 3. DI Rimske Toplice. 

Prvi dve ekipi v svoji konkurenci so si zagotovile udeležbo na državnem prvenstvu v pikadu – ekipno, ki bo 12. 11. 2022 v Zasavskem Gurmanu na Dolu pri Hrastniku.

 

 

 

 

Kljub vetrovnemu vremenu smo se v soboto 1. oktobra 2022 člani DI Hrastnik zbrali pri Planinskem domu na Kalu. Nekateri so se umaknili v notranje prostore, drugi smo posedli po klopeh pod balkonom, kjer so potekale športne igre med člani. Skrbnik Kala je pekel meso na žaru, tudi muzikanta smo imeli, tako, da je bilo vzdušje res prijetno. Celo plesali so.

Zmagovalce iger so bogato obdarili s praktičnimi nagradami, podelili so celo tolažilne nagrade katere je podarilo podjetje Rastki Hrastnik.

Vsi smo nestrpno čakali na izid srečelova, ker smo ugibali težo 8 kg težkega pršuta. Srečna dobitnica je bila naša članica ga. Stanka, ki je pršut podarila članom društva in s tem požela velik aplavz. Vzdušje je postajalo vedno bolj živahno. 

Za prevoz domov je bilo poskrbljeno.

Zapisala: Heda Lamovšek

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

« ‹ of 2 › »

Topli jesenski dnevi so kar vabili, da se podamo v naravo, na izlete, druženja. Iz nekaterih društev invalidov Slovenije  smo se 26.9.2022 zbrale članice v Radencih, kjer je potekala slikarska delavnica pod mentorstvom ga. Jance Halužan. To je bilo moje drugo udejstvovanje na slikarski delavnici z isto mentorico, nad katero sem bila zelo navdušena. Moje popolno neznanje slikarske umetnosti je s strokovnim prikazom počasi pridobivalo pravo podobo. Nastajale so slike, na katere sem zelo ponosna, ker vem, da je to delo mojih rok. Vse udeleženke delavnice smo bile mnenja, da bi se morale delavnice nadaljevati, žal pa ni bila delavnica uvrščena v program delavnic za leto 2023.

V prijetnem druženju in polno mero ustvarjalnosti je teden prehitro minil, vendar v upanju, da bomo svoje pridobljeno znanje dopolnjevali doma in na prihodnjih delavnicah.

Zapisala: Mihaela Deželak 

V torek 31. avgusta 2022 nam zaradi slabega vremena ni uspel pohod na Slemenovo Špico. Smo pa imeli zato 20. septembra 2022 prečudovit dan da smo lahko izpeljali zastavljen cilj.

Pripeljali smo se na Vršič, kjer nas planinska tabla napoti proti Mali Mojstrovki po Hansovi poti ter proti Slemenovi Špici. Označena je kot lahka pot. Prvo nas steza pelje med ruševje, se pa kar hitro dviguje. Po približno pol ure hoda smo prispeli na Vrata, kjer se pot odcepi v desno in levo za Slemenovo Špico. No, mi smo se podali po desni varianti. Ves čas hoje smo se spogledovali z levo stranjo, kjer kraljuje Mala Mojstrovka. Ogromna kamena stena daje vtis nedostopnosti. Pa temu ni tako. V steni smo opazili planince, ki so se vzpenjali proti vrhu. Sama pot res ni bila težka, bolj ravninska, z malimi izjemami navzdol in navzgor. Je bilo pa treba gledati pod noge, saj so korenine in droben pesek povzročali nestabilen korak.

Sama okolica kjer smo hodili je bila res idilična. Mnogi se še niso gibali v takšnem okolju, zato jim je bil pohod še toliko bolj všeč. Ko smo prehodili ravninski del, smo se morali dvigniti za cca.100 m višine in tako prispeli na Slemenovo Špico.
Travnat vrh sredi gora, na eni strani Mala Mojstrovka, pred nami pa prečudoviti pogled na goro, ki je upodobljena tudi v grbu Planinske zveze Slovenije, to je enkratni Jalovec. Prečudovito. Pa še vreme kot iz kataloga za prečudovite počitnice. Iz Slemenove Špice smo lahko v globini videli Tamar ter Planico s skakalnicami, okoli pa še druge hribe, Cipernik, v daljavi pa tudi avstrijski Dobrač, Tromejo.

Poslikali smo to lepoto narave in se počasi vračali proti Vršiču. Še z večjo previdnostjo smo premagovali z drobnim kamenjem in koreninami obdano pot in se vsi brez nezgode vrnili k avtobusu. Lepota narave nas je ta dan res napojila z dobro voljo, razpoloženje je bilo super. Ogledali smo si še Rusko kapelico in se prešerne volje napotili domov.

Kljub temu, da je pot sicer lahka, pa je bilo potrebno kar nekaj truda, da smo jo premagali. Vsi pohodniki, različnih starosti, različnih vrst zdravstvenih težav, so hodili odlično. Kot vodja skupine lahko rečem, ponosna sem na vas člani planinci.

Zapisala: A. Zvonka Zupančič

Foto: Duško Rotar

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Dne 9. septembra 2022 se je po dveh letih zopet odvil »Funšterc festival stekla in Zasavske kulinarike«. Festival se je odvijal pri rudniškem kompresorju.

V uvodu sta zaigrali Rudarska godba Hrastnik ter godba iz Idrije.
Sama prireditev se je pričela ob 15. uri, ko smo na znak lahko pričeli s pečenjem. Nekateri so pekli funšterc, drugi pa krumpantoč. Bilo je kar precej ekip in zelo veliko obiskovalcev.

Med obiskovalci je bila tudi kandidatka za predsednico države gospa Nataša Pirc Musar in kandidat za predsednika države župan občine Kočevje. Nagovorila pa nas je tudi direktorica Slovenske turistične organizacije gospa Maja Pak.

Bilo je nekaj težav, pri sami organizaciji je bilo kar nekaj pomanjkljivosti na primer z neoštevilčenimi mizami, obiskovalci niso vedeli, kaj naj napišejo na listič in kam ga je možno oddati. Padal je dež, tako da je bila miza in vse na njej mokro, ker nismo imeli nobene strehe, pod nogami pa blato. Drugače pa je bila atmosfera odlična.

Jedi so tokrat po strokovni plati ocenjevali Iztok Gumzej, Husein Sead Ružnič in Maks Lovrič, ki so določili, da je najboljši funšterc pripravila ekipa Društvo Marionetno gledališče Jurček, krumpantoč pa Moški pevski zbor Svoboda Hrastnik.

Upam, da se drugo leto zopet srečamo.

Zapisala: Slavi Grmšek

 

 

 

Četrtek, 21. julija 2022. Zgodnje sončno julijsko jutro. Zbirališče prijavljenih kopalcev Društva invalidov Hrastnik je že tradicionalno na osrednji hrastniški tržnici.

Sonce in jasno nebo sta nas spremljala vse do Črnega Kala. Naši pogledi so iskali v daljavi morsko gladino, a meglena zavesa je zakrivala obzorje in namesto morskih vonjav je naše nosove napolnil zadimljen zrak. S skrbjo in nekoliko s strahom smo opazovali okolico zaradi požara, ki se je razvnemal po bližnjih krajih. Mi smo jo srečno odnesli.

Portoroška plaža je bila sicer polno zasedena, a travnata površina z ležalniki in senčniki je bila za nas rezervirana od morja le nekaj metrov. Vsi smo se lahko sproščeno razmigali v dokaj topli vodi, tako najbolj vneti kot tudi manj vešči plavalci.

Brez priboljškov v bližnji kavarni seveda tudi ni šlo. Skoraj je zmanjkalo časa za budno oprezanje naokrog zaradi dolgoprstnežev na plaži, saj bi lahko kdo izmed nas ostal brez svoje dragocene osebne prtljage.

Kopalni dan je bil pestro preživet. Vesela družba je še podnevi srečno prispela domov.

Zapisala: Irena Kavšek

 

 

 

 

 

 

 

Za mesec julij (sreda 20. julij 2022) smo si zadali izlet na Most na Soči in od tam v Tolmin. Da bi bil izlet bolj izviren in zanimiv, bi to storili z vlakom. Navdušenje za izlet je bilo precejšnje, vedeli pa smo tudi, da so na železnici dela na progi, ki ovirajo vožnjo vlakov,  zato smo se pozanimali na informacijski službi slovenskih železnic za najprimernejše vozne rede vlakov. Za odhod proti Jesenicam in v nadaljevanju na Most na Soči so nam predlagali mednarodni vlak, z delnim doplačilom, ob 6.30 uri iz Hrastnika.

Pa se je izkazalo, da tudi mednarodni vlak na progi, ki jo popravljajo, nima prednosti. Pri Litijo se je začelo. Pogosti postanki, počasi naprej, pa smo spet že stali. Slutili smo, da nas vlak na Jesenicah proti Mostu na Soči ne bo počakal. Tako je tudi bilo. Vlak smo imeli šele čez dve uri.  Morali smo delno spremeniti plan izleta in sicer tako, da smo si na Jesenicah ogledali Staro Savo s plavžem, glasbeno šolo in muzejem ter modernim igriščem.

Ob 11h smo se z motornim vlakom odpeljali proti cilju. Zanimivo potovanje, kot v starih časih. Turistov je bilo vedno več, prihajali in odhajali so z ogromnimi nahrbtniki in različno prtljago. Vozili smo se skozi nam nepoznane ali le bežno poznane kraje. Za marsikateri kraj nismo niti vedeli, da ima železnico. Pestro in zelo zanimivo je bilo. Vlak pa je medtem vozil skozi 12 tunelov. Most na Soči. Hura! 

Končno smo stopili spet na svoje noge, odpeketali po makadamski cesti za hladom proti mestu. Vendar postajalo je vse bolj vroče saj se je ura bliža 13.00. Prvotni plan da gremo proti Tolminu je odpadel. Prepozni smo bili in postajalo je prevroče. Dogovorili smo se, da si nekateri ogledajo le mesto Most na Soči, drugi pa smo se podali po levi strani mosta proti vasi Modrejci, del poti proti Tolminu. Hodili smo ob modro zeleni Soči, rahlo je pihljal veter, zato vročina ni bila tako moteča.

V ozadju so se nam klanjali ponosni hribi, dvatisočaki Vrh nad Škrbino, Škrbina na drugi strani pa malo nižja vabljiva Senica, najlepša razgledna točka nad mestom.

Vrnili smo se na most, ladjica  je vabila  turiste na svoj krov, mladci so se kopali in skakali z mostu. Mi pa smo se umaknili na desno stran mostu in si v senčki ogledovali prej omenjene vrhove in  čisto naravo. Čeprav cilj ni bil dosežen v celoti, pa nihče ni bil za to slabe volje. Videli smo marsikaj,  kar sicer ne vidimo, pa tudi časa za pogovor je bilo na pretek, kar tudi  ni vedno možno.

Preden smo odšli, smo se odločili, da bomo ta izlet ponovili v upanju, da nam bo takrat uspelo doseči zastavljen prvoten plan. Ko bo manj vroče, ko bodo vlaki vozili po voznem redu.

Ob 16:43 odhod za Jesenice. Spet ista pesem, vlak je imel zamudo zaradi mase turistov s kolesi. Na Jesenicah smo morali eno uro počakati.

Malo smo se raztegnili  in ohladili, nato pa hitro na vlak za Ljubljano. Ali prav vidimo!? Na tirih je stal nov nadstropni vlak. Hitro smo se povzpeli v zgornje prostore in imeli smo občutek, kot da smo  na avionu. Kot bi mignil, Ljubljana.

Zapodili smo se proti tiru 1, kjer so čakali avtobusi za Litijo. Končno gre, kot po maslu, smo dejali, a glej ga šmenta. V Litijo smo prispeli okrog pol desete zvečer. 

Prometnik nam je povedal, da pred polnočjo nimamo povezave za Hrastnik,  razen z mednarodnim vlakom, ki ustavi samo  v Trbovljah. Zapeli so telefoni…v petih minutah smo imeli izdelan svoj plan. Odpeljali smo se do Trbovelj,  kjer so nas pričakali svojci naših pohodnikov s svojimi avtomobili in čisto vsi smo se srečno pripeljali v Hrastnik do svojih avtomobilov.

Pohodniki pa smo dokazali, da nas nepričakovane zadeve ne vržejo iz tira  in si znamo pomagati med seboj in premagati vse ovire in si narediti lep dan kljub težavam na poti do cilja.

Hvala vsem prisotnim, ki so se  s svojo srčnostjo in dobro voljo izkazali, hvala ga. Zvonki za trud in požrtvovalnost!

Zapisala: Heda Lamovšek

Foto: Peter Lamovšek, Dušan Rotar

 

 

 

 

 

 

 

« ‹ of 3 › »

Bil je tih deževen dan, 7. 7. 2022. Z mešanimi občutki smo se odpravili na tradicionalni četrtkov kopalni dan. Tokrat nas je pot vodila v prelepi sončni Portorož.

Naša prva postojanka je bilo počivališče Lom, kjer smo se okrepčali s kavico, sendviči ter odtočili v WC ju. Dež je sicer prenehal in prepričani smo bili, da bo na morju posijalo sonce, saj tja prihajajo sami sončki iz Hrastnika. In res je bilo tako, neverjetno, toda resnično. Na znameniti portoroški plaži na lepi lokaciji so nas že pričakali odprti senčniki in ležalniki ekstra za nas z lastnim WCjem. Ko smo se preoblekli v kopalke, smo se prepustili podnebju, morski topli vodi in dobremu razpoloženju, ki ga pri nas nikoli ne manjka. Čas beži, ura teče in nič ne reče, kajti še kako hitro je bila ura 16.30 in morali smo se pripraviti za odhod k avtobusu.

Pa poglej ga zlomka: na poti proti domu nas je na avtocesti zopet dobesedno zalilo. Dež je padal, nas pa je šofer g. Kajič varno pripeljal domov.

Vsi smo bili še kako zadovoljni, veseli kot radio in upamo, da se naslednji četrtek 21. 7. 2022 zopet snidemo, pa SREČNO in zdravi ostanite.

Zapisala

Slavi Dvornik