Posts in category: Utrinki 2019

Jesen je že lepo obarvala drevesa, ki kar žarijo v vseh odtenkih rdeče, rumene, oranžne in rjave, zato smo se člani odločili, da gremo pogledat v Šmarje pri Jelšah, kaj se tam dogaja. Zbrali smo se 25. oktobra 2025 ob 8. uri in se odpravili proti Celju in naprej na dvorec Jelšingrad. To je edini grad v Sloveniji, kjer se prepletata orientalski in baročni arhitekturni slog. Grad počasi obnavljajo, imajo pa že nekaj prostorov obnovljenih, ki so že primerni za ogled. Pred gradom so nas pričakale predstavnice Društva kmetic Ajda z pecivom in napitki. Z njimi je bila tudi kuharica, ki nam je kuhala slastne jedi tudi na počitnicah na Murterju in smo se je zelo razveselili.

Pot nas je naprej peljala do Kalvarije s 14 kapelami križevega pota pod cerkvijo sv. Roka. Cerkev je bogato okrašena s školjkastimi in mrežastimi oblikami, angelskimi glavicami in cvetnimi vejicami ter polna fresk, ki so v prezbiteriju v celoti posvečene prizorom iz legende o sv. Roku.
Ker smo se že malo utrudili od ogledov, pa tudi žeja je bila že prisotna, sploh pa lakota smo se odpravili v Gostilno Krpan, kjer so nam postregli s pristno domačo kulinariko in dobro kapljico.
Po krajšem počitku smo spet prišli do nove energije za ogled še ene znamenitosti – stolp Kristal v neposredni bližini Rogaške slatine. Edinstvena zunanja podoba stolpa in njegovo ime sta poklon steklarski tradiciji Rogaške Slatine. Navdušeno smo se z precej hitim dvigalom povzpeli do razgledne ploščadi in uživali v razgledu po bližnji in daljni okolici ter preverjali znanje o okoliških gričkih in hribih v daljavi, ki so se s take višine lepo videli.

Polni prijetnih in bogatih vtisov smo se v večernih urah vrnili v naše domove. Res je lepa ta naša Slovenija in vredno jo je spoznavati, ker se vedno odkrije nekaj novega in zanimivega.

Zapisala: Anka Golob

20251025 171514

20251025 170305

20251025 141803

20251025 162142

20251025 130520

20251025 125933

20251025 160421

20251025 121938

20251025 130353

20251025 130334

20251025 100255

20251025 120129

20251025 121411

20251025 121007

20251025 121141

20251025 113740

20251025 114217

 

 

 

 

 

 

 

 

Pa je prišel še zadnji kopalni dan v letošnjem letu. Tokrat smo se odpravili v Tuheljske toplice v četrtek, 9. oktobra 2025, ki so eno najbolj znanih termalnih središč na Hrvaškem.

Po prihodu v toplice nas je pričakalo prijazno osebje, ki nam je razložilo pravila in nas usmerilo proti garderobam. Hitro smo se preoblekli in se odpravili proti bazenom s termalno vodo, ki so obetali sproščujoč dan. Sproščali smo se ob bazenu, notranjem in zunanjem in v bazenih z mehurčki. Okrog poldneva smo se zbrali v restavraciji, kjer smo imeli odlično skupno kosilo. Po kratkem počitku smo se še zadnjič podali v vodo, saj je čas v druženju hitro minil.

Pozno popoldne smo se odpravili proti domu in se vmes še ustavili v gostilni Krpan, kjer smo se malo odžejali in poskusili njihove sladice. Domov smo prišli malce utrujeni a veseli, da smo imeli za seboj spet en lep dan.

Zapisala: Anka Golob

 

 

 

 

 

 

 

 

V soboto, 4. oktobra 2025 je potekalo v Restavraciji Zasavski Gurman na Dolu pri Hrastniku, območno tekmovanje invalidov v pikadu – ekipno. Tekmovanja se je udeležilo 13 moških in 12 ženskih ekip, cca.120 igralcev, kateri so se borili vsak v svoji konkurenci za prvi dve mesti, katera jim dajeta pravico nastopa na državnem prvenstvu, ki bo 16. novembra 2025 v Muti.

Uvodoma je vse prisotne pozdravil predsednik DI Hrastnik, zlasti to velja člane in članice DI Brežice in DI Grosuplje, kateri so se po dolgem času spet odločili, da se bodo ponovno udejstvovali na športnih tekmovanjih pod okriljem ZDIS-a v naši regiji.

Nato je podžupanja Hrastnika, ga. Katjuša Laznik, vsem tekmovalcem zaželela dobrodošlico in mirno roko, da bi se lepo imeli v naši dolini ter nato otvorila območno tekmovanje.
Točno ob 9. uri pa se je začelo zares, puščice so pridno letele v tarče, spremljali pa smo dokaj izenačene in razburljive dvoboje ( tekme ).

V ženski konkurenci so prijetno presenetile članice DI Grosuplje, katere so v finalu premagale ekipo iz DI Metlika, tretje mesto pa je osvojila ekipa DI Hrastnik za katero so nastopile: Anka Golob, Vojka Žagar, Sanda Vodenik, Majda Korbar in Tehvida Spahić.

V moški konkurenci pa so zmagali člani DI Sevnica, drugi so bili člani ekipa DI Krško, tretje mesto pa je osvojila ekipa DI Hrastnik v postavi: Stane Korbar, Mile Jokanović, Blaž Dvornik, Rajko Žagar in Kasim Žužić.

Moški ekipi DI Sevnica in DI Krško ter ženski ekipi DI Grosuplje in DI Metlika, kateri potujejo na državno prvenstvo v pikadu, ki bo v Muti 16. novembra 2025 pa vse dobro in veliko sreče.

Na koncu tega poročila bi se rad zahvalil osebju in lastnikoma Restavracije Zasavski Gurman za sodelovanje, gostoljubje in odlično kulinariko ter vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da smo ta odmevni dogodek uspešno opravili, čeprav rezultatsko ne najbolje, kot organizatorji pa smo lahko zadovoljni, saj čestitke in pohvale za odlično organizacijo dežujejo z vseh strani.

Zapisal: Blaž Dvornik

 

 

 

 

 

 

 

 

V ponedeljek, 29. Septembra 2025 smo se člani planinske sekcije DI Hrastnik podali na pohod. Tokrat nas je pot vodila na Jezersko. Zbralo se nas je 20 članov, poln mali avtobus. Po napovedih vremena se nam je obetal  suh, oblačen jesenski dan. Pa smo kar kmalu ugotovili, da morda napoved tokrat ne bo držala. Bolj smo se bližali Jezerskim, več dežnih kapelj je bilo na šipah avtobusa. Pa smo imeli srečo, na začetku naše poti je dež povsem ponehal. Ko smo prispeli k planšarskem domu pri jezeru, smo ugotovili, da z jutranjo kavo ne bo nič. Dom namreč obnavljajo.

Nismo imeli nobenega izgovora več, morali smo se podati na pot. Pot je bila večinoma makadamska, le dvakrat se je rahlo vzpela, sicer pa ravnina. V eno smer do tovorne žičnice na Češko kočo naj bi imeli 4 km poti. No, bilo jo je malo več, vendar smo hodili tako počasi, da nas tudi pogovor ni utrujal. Ves čas smo imeli pred sabo kot kuliso dvatisočake, del kamniško savinjskih alp. Goli vrh, Mala in Velika R, Grintavec, Skuta, Kokrška kočna. Tisti z ostrim vidom so videli tudi priljubljeno Češko kočo na Ravneh. Posamezniki  so nekatere od teh hribov tudi prehodil,  no, sedem članov pa je bilo na Jezerskem, prvič.  Med potjo smo se pogovarjali o lepotah Slovenije, o ledeniku pod Skuto, na katerem je pred več leti nazaj treniral Bojan Križaj. Oboje je že zgodovina, s tem da ledenika ni več.

K planšarskem domu smo se vračali po drugi strani doline. Ponovno 4 do 6 km poti. Šofer nas je nato peljal v edino odprto gostilno na Jezerskem, na kavo. Ko smo se odpočili, popili kavo, smo že drveli proti  naslednjem kraju Zbilje pri Medvodah. Tu je bilo gostišče odprto in skoraj vsi so si privoščili sladoled ali sadno kupo. Med »lizanjam« sladoleda smo ogledovali jezero, ki se razprostira na 5 km. Na jezeru je bilo na desetine snežno belih labodov, prisotnost rac, pa je še dodatno prikazalo veličino labodov.

Bilo je res zanimivo in lepo. Dež se je ponovno pojavil malo pred domom,  vendar v Hrastniku je bilo suho. Imeli smo se fajn, malo hodili, veliko govorili, skupaj vsega ravno prav.

Naslednji izlet morda še koncem oktobra na Partizanski vrh in Vrhe, tokrat z osebnimi vozili.  Boste obveščeni kdaj in kako.

Zapisala: A.Zvonka Zupančič                                              

Foto: Peter Lamovšek

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Na sončno soboto 13. septembra 2025 smo se člani društva invalidov udeležili 13. festivala kulinarike Funšterc. Predstavili smo se v peki krumpentoča, katerega v je v kratkem času zmanjkalo, zaradi velikega obiska.

Važno je sodelovati, ne zmagati.

Popoldne smo preživeli v dobri družbi.

Zapisala: Snežana Žerko

 

 

 

 

 

To leto smo se člani Društva invalidov Hrastnik odločili za letovanje na otoku Murter. Tja smo se odpeljali v zgodnjih jutranjih urah v soboto 13. septembra 2025. Vsi veseli in polni energije za nova doživetja. V hotelu nas je pričakala naša vodička iz radia Štajerski val in pijača dobrodošlice.

Po prihodu v sobe in malce počitka smo se podali eni na bližnjo plažo, drugi na sprehod po okolici, zvečer pa na druženje ob glasbi in z ostalimi gosti, člani Društva diabetikov iz Maribora.
V naslednjih dneh smo si ogledali center mesta in izvedeli, da je Murter pripada hrvaški severni dalmaciji in je del Šibeniškega arhipelaga. Leži vzhodno od Kornatskega otočja, tik ob celinski obali, približno 10 km severno od Vodic in Tribunja. S celino ga v naselju Tisno povezuje krajši most. Najvišji vrh otoka je Raduč, na katerega so se povzpeli tudi nekateri naši člani. Najstarejši poznani prvi naseljenci otoka so bili Iliri, kar dokazujejo ostanki ilirskega naselja Colentum in po katerem ima ime tudi hotel v katerem smo bili nastanjeni.

Naše skrbne animatorke so skrbele, da smo imeli vsak dan jutranjo telovadbo, razne pohode, predavanja in ostale aktivnosti. Organizirana je bila tekma v pikadu, ki je bila na trenutke izredno napeta. Kljub trdi in neizprosni tekmi, so bili naši moški člani precej močnejši nasprotniki, zato so tudi zmagali, kar smo primerno proslavili.

Pred koncem je bil organiziran izlet z ladjico na krožno vožnjo po slikovitih Kornatih. med plovbo smo občudovali čudovite otočke in naravne lepote. Na ladjici smo imeli kosilo, kasneje smo si privoščili tudi kopanje v prelepem zalivčku s kristalno čisto vodo.

Druženje, smeh in medsebojna pomoč so bili stalni spremljevalci naše skupine. Takšna letovanja niso le sprostitev, ampak tudi dragocena priložnost za utrjevanje prijateljskih vezi in izmenjava izkušenj. Domov smo se vrnili polni lepih vtisov, novih poznanstev in želje, da se kmalu spet srečamo v podobnem vzdušju.

Zapisala: Anka Golob

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

V četrtek, 4. septembra 2025, na megleno jutro smo se ob 7.00 uri odpravili na celodnevno kopanje v Bioterme Mala nedelja. Na kopanje se je opravilo 47 članov. Imeli smo se zelo lepo, ker nas je skozi celotno kopanje spremljalo sonce, topla voda in druženje ter kopanje.

Uživali smo v prijetni družbi in sončnem vremenu.

Zapisala: Snežana Žerko

 

V soboto, 9. 8. 2025 ob 6. uri zjutraj smo se članice in člani DI Hrastnik zbrali na tržnici in podali na vsakoletno srečanje invalidov na Kope. Zbralo se nas je 32 članov društva, ki smo se udeležili že 39-ega planinskega dneva invalidov na Kopah nad Slovenj Gradcem, kjer se je zbralo cca 2800 udeležencev iz celotne Slovenije.

Pot nas je vodila mimo Celja, Arje vasi in Velenja, kjer smo naredili kratek postanek za kavico in WC, nato pa smo pot nadaljevali proti naši končni destinaciji Grmovškov dom na Kopah, ki leži na 1450 m nadmorske višine.

Na prireditveni prostor smo prispeli med prvimi, kjer smo uredili vse formalnosti ter se potem posedli za mize, katere so bile pripravljene in rezervirane za naše društvo. Po krajšem kulturnem programu in po zaključku uradnega dela prireditve je sledila še obdaritev najstarejšega člana – ice društva, udeleženca te prireditve. Ta čast je pripadla naši članici Julijani Zorčič, katera je bila darila zelo vesela.

Lepo, sončno vreme, odlična kulinarika, prijetna družba, sprehodi v naravo ter občudovanje lepot zelenega Pohorja, saj so Kope enkratno doživetje za vsakega obiskovalca, športna tekmovanja in nenazadnje veselo vzdušje za katero je poskrbel domači lokalni ansambel, da je bilo plesišče ves čas polno zasedeno.

Kako hitro čas beži, ko nam je lepo in ko smo v dobri družbi, tako nekako bi zaključil ta današnji dan, ko so bili izpolnjeni vsi pogoji, da smo skupaj preživeli krasen, nepozaben dan.
Ob 16. uri smo se vkrcali na avtobus ter se odpeljali proti domu, spotoma smo se še enkrat ustavili v Velenju, da se malo osvežimo, ker je bilo res vroče, nato pa smo pot nadaljevali proti domu.

Vse pohvale DI Slovenj Gradec za odlično organizacijo takšne množične prireditve.

Zapisal: Blaž Dvornik

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Dne 30. 07. 2025 smo se  člani planinske sekcije Društva invalidov Hrastnik podali z vlakom na Most na Soči in potem peš do Tolmina. Zbralo se  nas je 15 članov, ki smo upali, da bo vozni red vlakov točen. Izkušnje prejšnjih let so kazale, da bi se zaradi zamud vlakov, enodnevni izlet obrnil v dvodnevnega. No, tokrat ni bilo tako, celo eno uro pred planom vrnitve smo že bili v Hrastniku.

Pot je po eni strani naporna zaradi dolžine poti, po drugi strani pa sila zanimiva, saj se voziš skozi kraje, ki jih komajda poznaš po imenu. Prav tako je interesantna tudi kompozicija vlaka, saj gre za motorno lokomotivo in ne električno. Preštevali smo tunele, ki jih je res ogromno, menda 20. Vkraj Most na Soči smo prispeli točno in takoj pot nadaljevali proti centru mesta. Tu smo se prvo ustavili v kavarni da v miru zaužijemo  jutranjo kavo, ali kakšno drugo pijačo in že smo pot nadaljevali po novi kolesarski stezi, katera je bila prejšnji krat razlog, da nismo uspeli priti do Tolmina.  Progo so šele gradili in ni bila prehodna. Pot je potekalo ob Soči, čudoviti pogledi na hribovje pred nami in  hribovje na obeh straneh Soče. Ponekod je pot tekla povsem ob robu vode  Soče, tako da smo opazovali ljudi, ki so se namakali v vodi. Bila je najbrž mrzla, nas nobenega ni mikala. Vreme je bilo lepo, sončno, vendar ne toliko vroče, da nebi uživali v hoji. Pot je bila dolga le dobrih šest kilometrov, za kar smo porabili cca. dobro uro in še malo, hoda. V Tolmin smo prišli po glavni stari cesti iz Most na Soči v Tolmin. Prvo smo se pozanimali o voznem redu  avtobusa nazaj na Most na Soči. Imeli smo precej časa, tako da smo se lahko spočili v eni izmed pizzarij v centru mesta, blizu avtobusne postaje. Pogovori, druženje članov so bili prijetni, tako da je čas hitro minil in že spet smo bili na železniški postaji Most na Soči. Po štetju tunelov, načrtovanju pohodov v te kraje drugo leto, smo prispeli v Ljubljano. Le še urica nas je ločila do doma. Bili smo kar utrujeni od vožnje vsekakor pa veseli, da nam je izlet uspel v celoti. V te kraje se še bomo vračali.

V avgustu izleta ne bo, septembrski izlet  pa  se pogleduje po obisku Jezerskega in Zbiljskega jezera. Pridite.

Zapisala : A. Zvonka Zupančič

Foto: Peter Lamovšek

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

V četrtek, 17. julija 2025, smo se člani Društva invalidov Hrastnik spet odpravili na kopalni dan v Portorož. Zgodaj zjutraj smo se zbrali in se z avtobusom podali proti slovenski obali. Nebo nad nami je bilo ovito v sive oblake in droben dež je spremljal naše prve kilometre poti. Med vožnjo smo se malce zaskrbljeno ozirali proti nebu, sprašujoč se, ali nas bo vreme letos pustilo na cedilu.

A kot naročeno so se oblaki počasi začeli umikati. Čim bliže smo bili Portorožu, tem bolj je nebo dobivalo modro barvo, ob prihodu pa nas je pozdravilo toplo sonce, ki nas je spremljalo ves dan. Polni dobre volje smo si hitro poiskali ležalnike, se udobno namestili in že hiteli proti morju.

Morje nas je sicer pričakalo nekoliko hladneje, kot smo pričakovali, a to nas ni ustavilo. Z vsako uro je bila voda prijetnejša. Sproščeno druženje, sončenje, sprehodi in prijetna morska klima so napolnili naša telesa in duše.

Kopalni dan je minil v izjemno prijetnem vzdušju, prežet z veseljem, smehom in toplino – tako tisto sončno kot tisto človeško. Ob povratku domov smo si bili enotni: dan je bil popoln in že se veselimo naslednjega kopalnega dne.

Zapisala: Anka Golob