V ponedeljek, 29. Septembra 2025 smo se člani planinske sekcije DI Hrastnik podali na pohod. Tokrat nas je pot vodila na Jezersko. Zbralo se nas je 20 članov, poln mali avtobus. Po napovedih vremena se nam je obetal suh, oblačen jesenski dan. Pa smo kar kmalu ugotovili, da morda napoved tokrat ne bo držala. Bolj smo se bližali Jezerskim, več dežnih kapelj je bilo na šipah avtobusa. Pa smo imeli srečo, na začetku naše poti je dež povsem ponehal. Ko smo prispeli k planšarskem domu pri jezeru, smo ugotovili, da z jutranjo kavo ne bo nič. Dom namreč obnavljajo.
Nismo imeli nobenega izgovora več, morali smo se podati na pot. Pot je bila večinoma makadamska, le dvakrat se je rahlo vzpela, sicer pa ravnina. V eno smer do tovorne žičnice na Češko kočo naj bi imeli 4 km poti. No, bilo jo je malo več, vendar smo hodili tako počasi, da nas tudi pogovor ni utrujal. Ves čas smo imeli pred sabo kot kuliso dvatisočake, del kamniško savinjskih alp. Goli vrh, Mala in Velika R, Grintavec, Skuta, Kokrška kočna. Tisti z ostrim vidom so videli tudi priljubljeno Češko kočo na Ravneh. Posamezniki so nekatere od teh hribov tudi prehodil, no, sedem članov pa je bilo na Jezerskem, prvič. Med potjo smo se pogovarjali o lepotah Slovenije, o ledeniku pod Skuto, na katerem je pred več leti nazaj treniral Bojan Križaj. Oboje je že zgodovina, s tem da ledenika ni več.
K planšarskem domu smo se vračali po drugi strani doline. Ponovno 4 do 6 km poti. Šofer nas je nato peljal v edino odprto gostilno na Jezerskem, na kavo. Ko smo se odpočili, popili kavo, smo že drveli proti naslednjem kraju Zbilje pri Medvodah. Tu je bilo gostišče odprto in skoraj vsi so si privoščili sladoled ali sadno kupo. Med »lizanjam« sladoleda smo ogledovali jezero, ki se razprostira na 5 km. Na jezeru je bilo na desetine snežno belih labodov, prisotnost rac, pa je še dodatno prikazalo veličino labodov.
Bilo je res zanimivo in lepo. Dež se je ponovno pojavil malo pred domom, vendar v Hrastniku je bilo suho. Imeli smo se fajn, malo hodili, veliko govorili, skupaj vsega ravno prav.
Naslednji izlet morda še koncem oktobra na Partizanski vrh in Vrhe, tokrat z osebnimi vozili. Boste obveščeni kdaj in kako.
Zapisala: A.Zvonka Zupančič
Foto: Peter Lamovšek