Posts in category: Utrinki

V ponedeljek 10. julija 2023 nam je šele uspelo izvesti junijski izlet na Šmarno goro. Kar dvakrat smo pohod zaradi dežja odpovedali. No, pa je bil zato pohod na ta dan še toliko bolj zaželen, prisrčen. Udeležili so se ga kar štirje novi člani. Izlet smo izvedli z javnimi prevoznimi sredstvi, torej z vlakom in avtobusom LPP. Vlaki niso imeli zamud, prav tako pa smo si izbrali pravo številko avtobusa. Peljali smo se do Tacna. Nihče od nas še ni hodil po tej strani na Šmarno goro. Pa smo kar kmalu videli, zakaj smo se do sedaj ogibali te poti. Prvo med hišami potem pa v gozdu kar hitro navkreber. Korenine na poti, suha zemlja, kar visoki koraki med koreninami so nas kar utrudili na sicer precej kratki poti proti  vrhu Šmarne gore. Tudi sonce, ki je kljub senci v  gozdu, kar pripekalo, je botrovalo naši zadihanosti. Pa smo po dobri uri vsi prisopihali na vrh. Drugače sicer prečudoviti pogledi proti Ljubljani in okoliških vrhovih so bili zaradi vročine v nekakšni megli in niso omogočali zaželene razglede. Pa nam je bilo vseeno, saj smo dosegli cilj in si bomo razglede lahko ogledali še kdaj drugič ko se bomo še podali na Šmarno goro in bo vreme primernejše za razglede. Na vrhu ob cesti stoji zvonček, morda zvonček želja. Pozvonili smo in se počasi odpravili z vrha po nam bolj znani poti proti Šmartnem. Ta pot je bila res veliko lepša od poti navzgor, pa še hitrejša je bila. V bližnjem gostišču smo se odžejali in počakali avtobus za železniško postajo Ljubljana.  Vse nam je teklo idealno in že smo bili na vlaku proti Hrastniku. Kljub res vročemu dnevu je pohod potekal odlično oziroma so bili pohodniki odlični. Vsa pohvala.

Naslednjič  se bomo podali na planinski pohod  prav tako z javnimi prevoznimi sredstvi in sicer na Šmohor 27. 07. 2023. O času odhoda boste pravočasno obveščeni.

V avgustu pa pohoda ne bo.

Uživajte v poletju in nasvidenje na Šmohorju.

Zapisala: Zvonka A. Zupančič

Foto: Alojz Jeraj

DSCN13551

DSCN13491

DSCN13461

V Društvu invalidov Hrastnik smo v soboto 24. junija ob 17. uri obeležili 50-letnico delovanja društva v Športni dvorani Hrastnik.

Proslave so se udeležili župan občine Hrastnik Marko Funkl, podpredsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Srečko Matkovič in sekretarka mag. Tanja Hočevar., svetniki občine in predstavniki drugih društev.

50 let delovanja društva je zelo lep jubilej, zato se je spodobilo, da je več kot dvesto udeležencev najprej pozdravil dolgoletni predsednik društva Rajko Žagar.

Vse udeležence sta pozdravila še župan Marko Funkl in podpredsednik ZDIS Srečko Matkovič ter oba iskreno čestitala društvu za 50 let uspešnega delovanja.

Vsako leto Zveza delovnih invalidov Slovenije ob svečanih priložnostih podeli posameznikom in društvom tudi pisna priznanja za dolgoletno delo z invalidi na terenu ali za uspešno delo v društvu invalidov.

Tako je pisno priznanje prejelo Društvo invalidov Hrastnik za 50 let delovanja, Občina Hrastnik za pomoč k izboljšanju kakovosti življenja invalidov in posamezniki za uspešno delo v društvu: Blaž Dvornik, Gregor Erman, Nataša Markovič, Slavi Grmšek, Vojka Žagar in Avgust Žibert.

Častni znak Zveze delovnih invalidov Slovenije je prejel za svoje zasluge dolgoletni predsednik DI Hrastnik Rajko Žagar.

V zahvalo za dolgoletno sodelovanje smo Občini Hrastnik in Zvezi delovnih invalidov Slovenije izročili jubilejno darilo.

Proslavo je vodil in povezoval Jože Bovhan, pevci moškega pevskega zbora Svoboda Hrastnik pa so nam odpeli čudovite pesmi. Nastopil je tudi nadarjeni, mladi harmonikaš Tilen Škrjanc in popestril proslavo.

Zahvala

Vsem tistim, ki ste v teh petdesetih letih soustvarjali življenje in delo društva, ter prispevali k temu, da danes Društvo invalidov Hrastnik šteje več kot 700 članov in  uspešno deluje na področju sociale, druženja in športa.

Hvala vsem.

DR41

DR39

DR37

DR38

DR35

DR36

DR32

DR33

DR34

DR30

DR29

DR31

DR26

DR22

DR23

DR25

DR17

DR19

DR21

DR20

DR18

DR13

DR14

DR15

DR16

DR11

DR12

DR6

DR9

DR10

« ‹ of 4 › »

V četrtek 22. 6. 2023 je potekalo prijateljsko srečanje v šahu ob 50- letnici DI Hrastnik v Restavraciji Zasavski Gurman na Dolu pri Hrastniku. Sodelovali sta ekipi DI Hrastnik in ekipa DI Sevnica, dvoboj je potekal posamično po sevniškem sistemu ( vsak z vsakim iz nasprotne ekipe ter vsak z vsakim iz svoje ekipe, igralni čas 10 minut na igralca.

Končni rezultat srečanja pa je sledeč :

1. Cvirn Ludvik 8 točk DI Sevnica

2. Mirt Martin 7 točk DI Sevnica

3. Dvornik Blaž 5 točk DI Hrastnik

4. Drstvenšek Franc 4 točke DI Sevnica

5. Laznik Milan 3 točke DI Hrastnik

6.-7. Hribšek Drago 2 točke DI Hrastnik

6.-7. Škerbec Damjan 2 točke DI Sevnica

8. Vrečar Viljem 1 točko DI Hrastnik

Na koncu tega poročila bi se rad zahvalil članom iz DI Sevnica s katerimi zelo dobro sodelujemo, ne le na športnem področju, da so se odzvali našemu vabilu ter obeležili ta naš jubilej 50- let DI Hrastnik.

Zapisal: Blaž Dvornik

 

 

 

 

 

 

 

 

Ob prihajajoči 50-letnici Društva invalidov Hrastnik nam je svoje spomine delovanja društva od nastanka pa do danes strnila v kratek zapis zvesta članica Slanislava Bratuša.

Delovni invalidi RRP Hrastnik so bili sprva vključeni v organizacijo rudnika Trbovlje. Takrat so podjetja za svoje invalide dajali letno dotacijo, ki pa je tako celotna šla v roke društva Trbovlje, ki so po svoje razpolagali z njo. Beseda je potem dala besedo in tako so naši hrastniški zastopniki leta 1972 na pobudo trgovskega člana zbrali moči in se odločili ustanoviti hrastniško društvo delovnih invalidov. Po enem letu je bilo leta 1973 zares ustanovljeno Društvo invalidov Hrastnik in še istega leta tudi včlanjeno v Zvezo delovnih invalidov Slovenije. Imenovano je bilo prvo vodstvo društva, ki je lahko začelo delovati po svojem programu, saj so vsa denarna sredstva ostala v Hrastniku.

A vsak začetek je težak, trud društva se je začel že s tem, kje dobiti prostore za sedež društva. Najprej so bili prostori društva v hiši narodnega heroja Rajka v kleti, kjer pa smo z navdušenjem delali, saj smo bili na svojem. Večkrat pa nam jo je zagodel potok Boben in nam poplavil prostore, potem je sledilo sušenje prostorov.

Po več letih smo s stanovanjsko skupnostjo dosegli dogovor za sobo v Log 3, a tam je bilo kar težko, saj ni bilo niti sanitarij niti vode. Veliko let so nas podpirali sosedje in nam dajali tudi vodo, da smo lahko čistili prostore.
Z leti se je menjavalo vodstvo in tudi prostori, a žal društvo ni nikoli prišlo do svojih lastnih prostorov. Tudi sedaj gostimo v prostorih Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Hrastnik.

Na začetku in kar dolga leta so bili člani društva oziroma invalidi le delovni invalidi. Potem so se nam pridružili še invalidi z boleznijo in podporni člani, tako da je članstvo sedaj kar številčno.

Mislim, da se je v vsem tem času v društvu zamenjalo 8 predsednikov, 5 tajnic in 6 blagajnikov, mogoče sem tudi koga izpustila. Predzadnji predsednik je vodil društvo dva mandata, sedanji pa že tri mandate in je pri tem zelo uspešen.

Seveda pa so se v vseh teh letih zelo izboljšali programi in delovanje društva.
Naj omenim še šport, ki ga izvajamo v društvu, šah, balinanje, kegljanje, pikado in ročna dela. Velika zasluga za to gre sedanjemu vodji za šport Dvornik Blažu,
ki dela s srcem na vseh področjih.

V DI Hrastnik teče vse kot po tekočem traku, le prostori nas mučijo, super bi bilo, da bi lahko imeli vse aktivnosti v enem svojem prostoru.

Bliža se 50 let našega društva, želim vsem članom, da lepo obeležijo obletnico, bodite ponosni na ta dan in vsa leta društva.

Stanislava Bratuša

Malo kasneje kot po navadi smo se zbrali na tržnici in se odpeljali proti Štatenbergu, kjer so nas pričakali na Turistični kmetiji Ačko. Pot je bila kratka, zato vmesnih postankov nismo imeli. Ob dobri hrani in pijači smo se ob zvokih harmonike zabavali do poznega popoldneva. Nekateri so čas porabili za uživanje ob kulinarični ponudbi in pogovoru, spet drugi pa smo se po svojih zmožnostih zavrteli na plesišču.

Lepo preživet dan !

Zapisala: Alenka Glinšek

Že nekaj let v mesecu juniju, kot pozdrav poletju, poteka »poletni festival hrastniške knjižnice«.

Letos se je festival pričel 12. junija in končal 14. junija 2023 na tržnici v Hrastniku.

Na dan 14. junija 2023 so v programu sodelovali Glasbena šola Hrastnik, KD plesna skupina zasavski country, Rudarska godba Hrastnik, Srbsko kulturno društvo Sava Hrastnik, Steklarska godba Hrastnik, policija, gasilci in reševalci. Predstavila pa so se tudi razna društva, med njimi že tradicionalno Društvo invalidov Hrastnik.

Vzdušje je bilo prijetno, pa tudi vreme nam je bilo naklonjeno.

Lep pozdrav, Slavi Grmšek

 

 

Kopalni dan v Biotermah Mala Nedelja v petek 2. junija 2023.

 

 

 

 

Na povabilo DI Sevnica smo se člani balinarske sekcije DI Hrastnik 26.05. 2023 udeležili turnirja v balinanju – trojk. Sodelovali so še DI Postojna, DI Hrastnik, DI Rimske Toplice ter gostitelji iz DI Sevnica, igrali smo 3x po  60 minut vsak z vsakim. Trojka DI Hrastnik je v povsem prenovljeni sestavi (Dvornik Blaž; Laneger Roman in Korbar Stane) osvojila tretje mesto, drugo mesto je osvojila  ekipa DI Postojna, malo presenečenje pa so pripravili gostitelji iz DI Sevnica, kateri so presenetili favorizirane Postojnčane ter zasluženo  zmagali ter osvojili pokal za prvo mesto.

Zapisal: Blaž Dvornik

 

 

Najti dan  v maju , da bi bilo vreme suho vsaj poldneva, je bila kar pobožna želja. Pa se nam je uresničila in tako smo se planinci DI Hrastnik, dne 19.05.2023 podali v gore. Pot nas je prvo  vodila na Geoss.

Že doma smo se seznanili kaj je Geoss.  GEOSS je težišče naše države, saj se središče nepravilnemu liku, kot je obris mej naše države, ne da določiti. Zaradi lažjega razumevanja so geografi pojem poenostavili in ga poimenovali geometrično središče Slovenije,skrajšano GEOSS.
Če bi lik Slovenije na kartonu natančno izrezali po državni meji in ga v težišču postavili na konico igle, bi ostal uravnotežen.  Sicer pa je GEOSS zasnovan kot domoljubni vseslovenski projekt, simbol slovenstva, večstoletnega prizadevanja za obstoj in razvoj ter zakoreninjenost Slovencev na tem prostoru, zato se tu odvijajo različne domoljubne proslave. Ker je bil naš namen tokrat bolj obisk gora, je bil postanek na Geossu le drugotnega pomena, predvsem da se po žigosa dnevnik zasavske transverzale. Seveda pa smo si z radovednosti  ogledali lepo urejen prostor kjer potekajo razne proslave. Pot smo z avtobusom nadaljevali do Vač, potem pa peš proti 1,5 uri oddaljeni Zasavski sveti Gori.Že po nekaj metrih poti smo se ustavili pri kopiji železnodobne  Vaške situle. Vaška situla ali vedrica je obredna posoda iz bronaste pločevine, s pritrjenim ročajem in okrašena z reliefnimi podobami in ornamenti. V obdobju Halštatske kulture je bila najverjetneje namenjena točenju pijače na slovesnostih. Priložena je bila v bojevnikov grob, skupaj z bronasto čelado, sulicama in bojno sekiro iz železa, bronasto zapestnico in koščenim valjem. Vse to je 1882 izkopal Janez Grilc, situla pa je nastala v 5.stoletju pr.n. štetjem. Po asfaltni cesti smo pot nadaljevali po obrobju Vaških zaselkov. Pot je bila enostavna za hojo, zato je omogočala, da smo se  vse skozi lahko pogovarjali, modrovali, premlevali dobre in slabe TV oddaje. Asfaltirana pot je prešla v makadamsko izvedbo ki je bila dobro vzdrževana. Pot kljub obilici dežja prejšnjih dni, ni bila blatna. Na travnikih je bilo nekaj rožic, ki so čakale na  sonce, da se pokažejo v vsej svoji lepoti. Še pol ure skozi gozd, katerega stezice so bile dobra uhojene, in  že smo stali pod cerkvijo na zasavski sveti gori. To je znana romarska cerkev posvečena Materi božji. Od tu se razprostira razgled po celi Sloveniji, od Triglava do Pohorja pa vse tja do Snežnika. No, mi takšnega razgleda nismo imel, smo bili pa veseli in srečni, da nismo bili mokri.

V planinskem domu smo se spočili, nekaj popili in pojedli ter pot nadaljevali proti Kostrivnici in naprej proti Vidergi, kjer nas je že čakal avtobus. Zanimiv pohod, ki nam je nudil gibanje, druženje, nekaj  kulture  in zgodovine, skratka, imeli smo se super.

Naslednji izlet planiran na Šmarno goro dne 28.06.2023 z javnimi prevoznimi sredstvi.

Zapisala: A. Zvonka Zupančič                                         

 foto: Peter Lamovšek

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Dne 19.5.2023 smo v sodelovanju z Knjižnico Antona Sovreta organizirali predavanje dr. Ladislava Golouha z naslovom Bolezni dihal, ki smo se ga številčno udeležili.

Bolezen dihal je katerakoli bolezen ali stanje, ki okvari dihalne poti ali sama pljuča. Bolezen dihal delimo na dve skupini, prva skupina je tista, kjer pride do zoženja dihalnih poti, kar vodi v otežen izdih, med katere sodi KOPB (kronična obstruktivna pljučna bolezen) ter bronhiektazije – vnetno spremenjene dihalne poti, omejene na posamezne predele. Druga skupina pa so tiste bolezni, kjer pride do okvare pljučnega tkiva – nastanejo zaradi okvare pljučnega tkiva, zmanjšanja sposobnosti pljuč, da se pljuča raztegujejo in hkrati se zmanjša zmogljivost pljuč za prenašanje kisika in ogljikovega dioksida, med katere sodi pljučnica, astma, pljučni rak, pljučna fibroza- brazgotinjenje pljuč.

Predavatelj nam je opisal vsako bolezen posebej ter nam podal napotke, kako prepoznati simptome bolezni in kaj v danem trenutku storimo.

Upamo, da bo takšnih predavanj čim več, kajti večkrat slišimo, več si zapomnimo in naučimo.
Ostanite zdravi!

Zapisala: Snežana Žerko