Najti dan v maju , da bi bilo vreme suho vsaj poldneva, je bila kar pobožna želja. Pa se nam je uresničila in tako smo se planinci DI Hrastnik, dne 19.05.2023 podali v gore. Pot nas je prvo vodila na Geoss.
Že doma smo se seznanili kaj je Geoss. GEOSS je težišče naše države, saj se središče nepravilnemu liku, kot je obris mej naše države, ne da določiti. Zaradi lažjega razumevanja so geografi pojem poenostavili in ga poimenovali geometrično središče Slovenije,skrajšano GEOSS.
Če bi lik Slovenije na kartonu natančno izrezali po državni meji in ga v težišču postavili na konico igle, bi ostal uravnotežen. Sicer pa je GEOSS zasnovan kot domoljubni vseslovenski projekt, simbol slovenstva, večstoletnega prizadevanja za obstoj in razvoj ter zakoreninjenost Slovencev na tem prostoru, zato se tu odvijajo različne domoljubne proslave. Ker je bil naš namen tokrat bolj obisk gora, je bil postanek na Geossu le drugotnega pomena, predvsem da se po žigosa dnevnik zasavske transverzale. Seveda pa smo si z radovednosti ogledali lepo urejen prostor kjer potekajo razne proslave. Pot smo z avtobusom nadaljevali do Vač, potem pa peš proti 1,5 uri oddaljeni Zasavski sveti Gori.Že po nekaj metrih poti smo se ustavili pri kopiji železnodobne Vaške situle. Vaška situla ali vedrica je obredna posoda iz bronaste pločevine, s pritrjenim ročajem in okrašena z reliefnimi podobami in ornamenti. V obdobju Halštatske kulture je bila najverjetneje namenjena točenju pijače na slovesnostih. Priložena je bila v bojevnikov grob, skupaj z bronasto čelado, sulicama in bojno sekiro iz železa, bronasto zapestnico in koščenim valjem. Vse to je 1882 izkopal Janez Grilc, situla pa je nastala v 5.stoletju pr.n. štetjem. Po asfaltni cesti smo pot nadaljevali po obrobju Vaških zaselkov. Pot je bila enostavna za hojo, zato je omogočala, da smo se vse skozi lahko pogovarjali, modrovali, premlevali dobre in slabe TV oddaje. Asfaltirana pot je prešla v makadamsko izvedbo ki je bila dobro vzdrževana. Pot kljub obilici dežja prejšnjih dni, ni bila blatna. Na travnikih je bilo nekaj rožic, ki so čakale na sonce, da se pokažejo v vsej svoji lepoti. Še pol ure skozi gozd, katerega stezice so bile dobra uhojene, in že smo stali pod cerkvijo na zasavski sveti gori. To je znana romarska cerkev posvečena Materi božji. Od tu se razprostira razgled po celi Sloveniji, od Triglava do Pohorja pa vse tja do Snežnika. No, mi takšnega razgleda nismo imel, smo bili pa veseli in srečni, da nismo bili mokri.
V planinskem domu smo se spočili, nekaj popili in pojedli ter pot nadaljevali proti Kostrivnici in naprej proti Vidergi, kjer nas je že čakal avtobus. Zanimiv pohod, ki nam je nudil gibanje, druženje, nekaj kulture in zgodovine, skratka, imeli smo se super.
Naslednji izlet planiran na Šmarno goro dne 28.06.2023 z javnimi prevoznimi sredstvi.
Zapisala: A. Zvonka Zupančič
foto: Peter Lamovšek