Posts in category: Utrinki

Člani planinske sekcije Društva invalidov Hrastnik smo se dne 22.06.2022 podali na zanimiv izlet, nam vsem dobro znan in priljubljen  Bohinj. Cilj izleta je bil prehoditi pot okoli Bohinjskega jezera.

Bohinjsko jezero leži v ledeniško izoblikovani jezerski skledi in premore skoraj 100 milijonov kubičnih metrov vode. Po stari bohinjski šali le za en »škaf«, če je ta zadosti velik. Pretočno jezero se poleti na površini segreje do 24°C, pozimi pa pogosto tudi zamrzne. Gladina vode se ob močnem deževju zviša za več kot za  3m od obstoječe višina gladine 526 m. Dolžina jezera je 4100 m, širina do 1200m. Največja globina je 45 m, površina jezera je 318 ha,  dolžina obale pa je 11,35 km. Prav to dolžino smo se namenili prehoditi. Pot smo pričeli pri mostu v Ribčevem lazu. Pot je bila najprej asfaltna cesta, nato pa je prešla v makadamsko pot. Pot je bila široka, za najmanj tri v vrsti, zato je bila primerna za vsestranski klepet, katerega  pa na tej poti res ni manjkalo. Pot poteka skoraj po ravnem, brez naporov. Zato pa smo lahko poleg govorjenja občudovali tudi prelepo naravo. Na eni stani pogorje z Voglom in Komno, na drugi stani pa Vogar in Plešivec. Vreme je bilo idealno za hojo, sicer sončno vendar med drevesi. Po eni uri in pol smo imeli počitek, da smo se okrepčali in počakali tiste člane, ki so res z zanimanjem občudovali lepote Bohinja. Prav zanimivo je bilo, vsi smo že bili večkrat na Bohinju tudi po  več dni skupaj, vendar pa smo okoli jezera do sedaj hodili le trije. Od počitka naprej smo imeli za prehoditi še približno polovico poti. En član se je navdušil nad ladjico in pot nadaljeval do cilja z njo, štirje člani pa so preizkusili vožnjo z lokalnim avtobusom. Ob dogovorjeni uri smo bili vsi na cilju, to je pri hišicah, kjer prodajajo sladoled, pa tudi kava je prav prišla. Komaj smo popili kavo, ko so pričele padati prve, po vremenski napovedi predvidene padavine, ki pa sploh niso bile obilne. Pa nas dež ni več skrbel, pot je bila prehojena, avtobus pa tudi pripravljen za vrnitev domov. 

Sicer enostaven izlet se je izkazal za zelo, zelo dober izlet. Najbrž je to naredila prelepa narava, primerno vreme, pa tudi naša dobra volja.

Zapisala: A. Zvonka  Zupančič

Foto:       Duško Rotar

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

V petek 17. junija 2022 smo se v organizaciji Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik udeležili že tradicionalne prireditve Poletni festival hrastniške knjižnice, kjer so bila navzoča razna društva, glasbena šola, policija, gasilci, plesalke, zdravstveni delavci in drugi prisotni. Med njimi se je  predstavilo tudi naše društvo, Društvo invalidov Hrastnik, s svojimi izdelki.

Pozdrava smo bili deležni tudi od Rudarske godbe Hrastnik, za zaključek pa nam je zaigrala še Steklarska godba Hrastnik.

Ure na tržnici so hitro minile in že je bilo potrebno pospraviti mize, ter se posloviti od prijateljev v upanju, da se drugo leto zoper srečamo.

Zapisala Slavi Grmšek

 

 

 

 

 

Članice smo se le v sedmih mesecih potrudile in pripravile štiridnevno razstavo naših izdelkov, tako v Hrastniku, kot tudi na Dolu.

Tema letošnje razstave je bila predvsem ponovna uporaba embalaže, kot so plastenke, tetrapaki, različne vrste škatel. Seveda ni manjkalo tudi novih pletenin, kvačkanih prtičkov in pa slik , narejenih v pergamano tehniki, za katere je Mihaela Deželak porabila veliko ur svojega prostega časa. Letos sta svoje izdelke predstavila še gospa  Dušič Zorica, ki je nakvačkala prt, prtičke in pa lepe zvončke, jagode in mini košarice, ter gospod Korbar Stane, ki se je predstavil z dvema slikama, narejenih iz mini kristalčkov v diamond dotz tehniki. Seveda pa so se nam pridružili tudi varovanci Doma starejših z lepimi, zelo inovativnimi izdelki.

Obisk je bil skromen, četudi ni več protikoronskih ukrepov, kar je bil lanski izgovor za porazen ogled.

Dragi člani DI in občani Hrastnika ter Dola, veliko se dogaja v našem vedno lepšem kraju, le od doma se je treba odpraviti.

Zapisala: Alenka Glinšek

V času od 10. 6. do 13. 6. 2022 smo se udeležile Usposabljanja za aktivno življenje in delo. Kot zaposleni invalidki sva se udeležili vseh predavanj, za katere sva se odločili. Naj vam predstavim  del zelo pestrega sklopa delavnic, katere je obiskala ena od naju:

– Telesna okvara in povezane pravice, predavateljica Sanja Jablanovič

– Delovni invalidi in stresne okoliščine današnjega časa ter zaščitni dejavniki, ki blažijo negativne posledice stresa, predavateljica Evalda Bizjak

– Časovna perspektiva delovnih invalidov, predavatelj Andrej Les

– Z empatijo do dobrih odnosov med člani društva invalidov, predavateljica dr. Polona Ozbič

– Spreminjanje telesa skozi starostna obdobja mladost v starosti, predavatelj Ladislav Golouh

Kljub žalostni novici, da se je poslovil dolgoletni predsednik ZDIS Drago Novak, smo predavanja uspešno izpeljali do konca. Na zadnjem predavanju v nedeljo dopoldan smo se z minuto molka tudi mi poslovili od njega. 

Pester vikend v Moravskih Toplicah je bil zelo poučen, družaben z novimi poznanstvi ter tudi malo sproščen saj smo se po kosilu vsak dan odpravile na sprehod, v večernih urah pa smo si privoščile kopanje v termalnem bazenu hotela Vivat. Pa tudi v hotelski kavarni smo si vzele čas za klepet z novimi poznanstvi.

Z veliko novega znanja ter polno vtisov na zelo dobro predavateljsko ekipo smo se s težkim srcem v nedeljo popoldan poslovile od vseh prisotnih na usposabljanju. Vse pohvale ekipi, ki je organizirala usposabljanje in nas med odmori pocrkljala z napitki, da smo se odžejali in si zbistrili sive celice za nadaljnjo poslušanje zanimivih tem. 

Želimo si, da bi bilo še več takih usposabljanj za vse delovne in brezposelne invalide.

Aljoška Zavrašek in Šaha Rastoder

 

 

 

 

Zadovoljna sem sedela v  avtobusu, ki se je vračal in razmišljala kakšen dan sem preživela, ko me je presenetil predsednik društva in zaprosil, da napišem nekaj o izletu. “Da ” sem bleknila brez razmišljanja. Nisem pomislila na to, da sem celotno potovanje klepetala s sošolko in nisem bila pozorna na samo pot.

Pa nič zato, lahko pišem o marsičem drugem.

Smo pisana druščina, polna pozitivne energije. Slišim veliko o modrostih, spominih in norčevanju iz samega sebe. Med nami so težji invalidi, starostniki, mlajši, glasni in tihi – vsem nam pa je cilj, da se imamo lepo. Zato je v avtobusu kot v čebelnjaku. Vedno pa nas prekine močan glas predsednika. Poleg pozdrava predstavi celoten potek kopalnega dne. Nas pa je tudi okrcal, ker se premalo udeležujemo družbenih dogodkov in raznih predavanj. Tokrat nas je povabil na razstavo ročnih  del Sončnic.

Kar naenkrat smo bili v termah Male Nedelje. Že prvi vtis je bil krasen: hotel, zelenje, osebje, …

Diskretno, skoraj neopazno se je med nami sprehajala Nataša-tajnica društva in vsem podelila zapestnice in bone za kosilo. Tudi moja poverjenica je pomagala fantom, da so se lažje orientirali.

Začel se je najboljši dan dneva. Kopanje. Ker so velik bazen čistili, smo vsi zaplavali v enem bazenu. Voda je bila prijetno topla, ne prevroča. Bili smo podobni kitom, delfinom in zlatim ribicam, ki se med seboj dobro razumejo. Sama sem bila deležna objema delfinčka. Masirala sem se na vodnih mehurčkih, osvežila ob bazenu, kjer so nam stregli prijazni gostinci. Bilo je ceneje kot v Banovcih. Na moje veselje sem se na izletu, v vodi, srečala s Petrom, ki je bil kolega mojega moža in sodelavko iz TKI-ja Mileno. Naj poudarim, da je članov okrog 700 in vedno pridejo novi.

Po štirih urah plavanja  smo dobili kosilo. Bilo je dobro in prileglo se je.  Po kosilu sva z Blažiko nazdravili s sladkim vinom. Potem pa nazaj v bazen do 16. ure.

Potrebno se je bilo pripraviti za odhod domov. Končala bom z besedami mojega vnuka : “Babi, a ni bil danes krasen dan?” “Ja, res je bil.”

Zapisala: Irena Zupanc

Foto: D. Rotar

P.s.

To priliko bom izkoristila, da se zahvalim Zvonki, ki me je pripeljala  v društvo in Vojki, ki me o vsem obvešča.

Hvala Županu in njegovim za “PROSTOFERJA”

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Prav na dan mladosti, 25.05.2022,  se  nas je 27 članov planinske sekcije DI Hrastnik podalo na Rašico, 641 m visok hrib v bližini Ljubljane ter prečenje po gozdu do Mengeške koče.

Vreme je bilo idealno za hojo, pa tudi pot večinoma po gozdu nam je omogočala prijetno hojo. V slabi uri smo prispeli na planinski dom na Rašici. Tu stoji 17 m visok razgledni stolp, s katerega je lep razgled po dolini pod nami in v ozadju Kamniške Alpe. Po malici smo pot nadaljevali po grebenski poti proti našemu glavnemu cilju Mengeški koči na Gobovici nad Mengšom. Pot se je vila po gozdu in strogo smo sledili markacijam, saj je bilo v gozdu izredno veliko poti, vse markirane. Pot je bila prijetna za hojo, mehka podlaga je omogočala kar hitro gibanje. Pogovori, smeh, fotografiranje, pravo planinsko vzdušje. Po eni uri in pol pa smo izstopili iz gozda na plano in ugotovili, da smo se spustili na napačno stran. Ko smo umirili misli in se odločili, kaj bomo naredili, smo pot nadaljevali proti Šinkovem turnu, prečudoviti vasici s cerkvijo Device Marije na sredi vasi. Do takrat lepo vreme se je spremenilo v zloveščo napoved, da bodo morda plohe. Poklicali smo avtobus, ki je bil 5 km od nas, in še preden je prišel, so že začele padati kaplje. Ni bilo sile. In že spet je sijalo sonce. Zapeljali smo se v Mengeš in Mengeško kočo osvojili s te strani. Prijetna koča nad mestom, za prekrasne nedeljske sprehode. Po drugi poti pa smo se podali proti parkirišču, kjer nas je čakal avtobus. Po poti domov je pričelo deževati, vendar mi pa smo že bili na suhem. V planiranem času smo se vrnili domov, kljub rahlemu zapletu na poti, pa nam bo izlet ostal v lepem spominu.

Naslednji izlet planiramo 23.06.2022 na Bohinj oziroma okoli bohinjskega jezera.

Pridite. Lepo se bomo imeli.

Zapisala: Zvonka A. Zupančič

Foto: Peter Lamovšek in Dušan Rotar

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Že kar tradicionalno predavanje v mesecu maju dr. Ladislava Golouha je potekalo v petek 20. maja 2022 ob 19. uri v Knjižnici Hrastnik.  

Zvišan krvni tlak resno ogroža zdravje, saj nenehno škodi življenjsko pomembnim organom, predvsem srcu, ožilju in ledvicam. Ker pri zvišanem krvnem tlaku ne čutimo bolečin, mu tudi pravimo tihi ubijalec. Zaradi hitrega življenjskega ritma si ljudje vzamemo premalo časa za svoje zdravje.  Telesna neaktivnost, nepravilna prehrana in stres so pogosto naši vsakodnevni spremljevalci, ki so lahko vzrok za povišan krvni tlak. Na predavanju smo izvedeli, kako na naraven način znižati krvni tlak. Seveda pa nas je dr. Golouh poučil tudi o pravočasnem odkrivanju, preprečevanju in nadzoru zvišanega krvnega tlaka.

Uro in pol zanimivega predavanja o visokem krvnem tlaku je zelo hitro minilo.

Zapisala: N.Markovič

 

 

 

 

 

 

V mesecu maju je Društvo invalidov Hrastnik (DI Hrastnik)  organiziralo kopalni dan v Termah Banovci. V četrtek 12. maja 2022 smo se zbrali  7. uri zjutraj na tržnici v Hrastniku. Pot nas je vodila preko Dola in Marnega do Celja in naprej po avtocesti proti naši destinaciji.

V Terme Banovci smo prispeli ob 9.30, kjer smo imeli dogovorjeno kopanje s kosilom. Tokrat nas je bilo na kopalnem dnevu 54 članov društva. Ker je bil dan zelo lep in toplo spomladansko sonce nas je grelo, smo se kopali do 16. ure.

Na povratku domov smo obiskali industrijsko prodajalno Pomurske mlekarne v Ljutomeru, kjer smo si kupili mlečne izdelke. Domov smo prispeli od 20. uri .

Nasvidenje 2. junija, ko se odpravimo na naše kopalno potepanje v Bioterme Mala Nedelja.

Vabljeni!

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Po dolgem času smo se tudi invalidi pohodniki podali na izlet v hribe. Korona nas je malo oslabela in razredčila, vendar je voditeljica Zvonka Zupančič uspela zbrati kar 29 ljudi. Ob sedmih zjutraj smo se odpeljali iz tržnice proti Polzeli. 

Po dobri uri vožnje smo nekateri izstopili v Polzeli in se hrabro podali v breg. Nekateri pa so se peljali pol poti naprej. Imeli smo prosto izbiro po svojih sposobnostih. Po treh urah smo prispeli zadnji na vrh in sicer tisti, ki smo štartali iz Polzele. Čudovite izkušnje. Krasen razgled! Vreme ravno prav toplo in kot naročeno- nobene kaplje dežja, kljub temu, da nas je april doslej kar dobro namakal z občasnimi plohami.

V planinskem domu  PZS Polzela na 725 m  nadmorske višine so delali s polno paro; jedače in pijače na pretek, kakor tudi prostora na svežem zraku pod romarsko cerkvico sv. Križa  (od l.1757) . Celo ključ smo dobili, da smo si jo lahko ogledali tudi od znotraj. Glavni oltar je ohranjen od izvirne opreme in pod ladjo je še spodnje svetišče, kamor so se zatekali ljudje pred Turki.

Malo smo se okrepčali in spočili, ob 13. uri pa smo se odpeljali ali celo peš odpeketali

nazaj proti Polzeli, od koder smo se z žarečimi obrazi veselo odpeljali domov. 

Zapisala: Hedvika Lamovšek

Foto: D. Rotar in P. Lamovšek

Že kar tradicionalno kopanje težjih invalidov smo izvedli 22. in 23. aprila 2022 v Zdravilišču Laško.

Komisija je potrdila 45 vlog od tega se je udeležilo kopanja 35 naših članov, ostali so ostali doma iz zdravstvenih razlogov. Toda tisti, ki so prišli, so se dobro počutili in bili zadovoljni s kopanjem v termalni vodi kakor tudi z družbo in varnim prevozom, za katerega je poskrbelo Avtoprevozništvo Kajič d.o.o..

Za varnost v avtobusu in v bazenu so poskrbeli naši spremljevalci: Vojka, Rajko in Gusti, za naše trebuščke pa osebje Zdravilišča Laško.

Ob zaključku dvodnevnega kopanja je bil zaključek, da je taka oblika druženja zelo zaželena tudi v bodoče!

Zapisal: A. Žibert