Po dolgem času smo se tudi invalidi pohodniki podali na izlet v hribe. Korona nas je malo oslabela in razredčila, vendar je voditeljica Zvonka Zupančič uspela zbrati kar 29 ljudi. Ob sedmih zjutraj smo se odpeljali iz tržnice proti Polzeli.
Po dobri uri vožnje smo nekateri izstopili v Polzeli in se hrabro podali v breg. Nekateri pa so se peljali pol poti naprej. Imeli smo prosto izbiro po svojih sposobnostih. Po treh urah smo prispeli zadnji na vrh in sicer tisti, ki smo štartali iz Polzele. Čudovite izkušnje. Krasen razgled! Vreme ravno prav toplo in kot naročeno- nobene kaplje dežja, kljub temu, da nas je april doslej kar dobro namakal z občasnimi plohami.
V planinskem domu PZS Polzela na 725 m nadmorske višine so delali s polno paro; jedače in pijače na pretek, kakor tudi prostora na svežem zraku pod romarsko cerkvico sv. Križa (od l.1757) . Celo ključ smo dobili, da smo si jo lahko ogledali tudi od znotraj. Glavni oltar je ohranjen od izvirne opreme in pod ladjo je še spodnje svetišče, kamor so se zatekali ljudje pred Turki.
Malo smo se okrepčali in spočili, ob 13. uri pa smo se odpeljali ali celo peš odpeketali
nazaj proti Polzeli, od koder smo se z žarečimi obrazi veselo odpeljali domov.
Zapisala: Hedvika Lamovšek
Foto: D. Rotar in P. Lamovšek