Mnoga leta smo 8. februar, Prešernov dan, slovenski kulturni praznik obeležili z družabnim srečanjem v hrastniški knjižnici Antona Sovreta, kjer smo lahko prisluhnili različnim recitacijam Prešernovih pesmi in drugim kulturnim, večinoma glasbenim izražanjem lokalnih umetnikov.
Letos pa, žal že drugo leto zapored, tega ne moremo izpeljati s prijetnim osebnim druženjem, ampak moramo na drugačen način počastiti spomin na največjega slovenskega pesnika, doktorja Franceta Prešerna.
O Francetu Prešernu vemo že skoraj vsi vse, kar je znanega, saj se o njem učimo že v osnovni šoli, pa potem se ga vsako leto spomnimo februarja in decembra in lahko znova prebiramo o njegovem življenju. Zato bomo danes zapisali le eno od njegovih mnogih pesmi, le preberite si jo.
Kam ?
Ko brez miru okrog divjam,
prijatli prašajo me, kam?
Prašajte raj’ oblak nebá,
prašajte raji val morjá,
kadàr mogočni gospodar
drvi jih semtertja vihar.
Oblak ne ve, in val ne, kam;
kam nese me obup, ne znam.
Samó to znam, samó to vem,
da pred obličje nje ne smem,
in da ni mesta vrh zemljé,
kjer bi pozabil to gorjé.
In danes ne moremo mimo tega, da točno vemo, kam je s svojo Zdravljico, slovensko himno, v teh dneh prišel France Prešeren. Po zaslugi naših odličnih skakalk in skakalcev na smučeh smo Zdravljico na Kitajskem poslušali včeraj in ob podelitvi zlatih olimpijskih medalj jo bomo spet poslušali jutri, prav na Prešernov dan.