Pod ostenjem Begunjščice v smeri Vrtače in Stola v Karavankah se nahaja Zeleniško sedlo. Na tem sedlu na višini 1536 m stoji planinski Dom na Zelenici. Obisk tega doma je bil ta dan naš cilj. Pot smo pričeli na Ljubelju že kar zgodaj zjutraj, saj je bil napovedan zelo vroč dan.
Kondicijsko močnejši so se kar hitro pognali v breg, ostali smo počasi in varno premagovali višino. Pot je označena in se vije po opuščenem Zeleniškem smučišču. Do vrha naj bi hodili približno eno uro in pol. Pa so bili nekateri naši člani na vrhu že v dobri uri in četrt, drugi pa smo rabili kar polni dve uri. Vreme je bilo res lepo, sončno, toda ne tako vroče kot so bile napovedi. Sigurno je na to vplivala višina in hribovje ob poti.
Kar precej napora in vztrajnosti je bilo treba, da smo prispeli do koče. Slabše kondicijsko pohodnim članom smo čestitali, za nekatere je bil to najvišji dosežen vrh do sedaj. Bili smo ganjeni in veseli, da nam je vsem uspelo. Pri koči so bili senčniki, tako da smo se lahko umaknili v senco. Nekateri pa so se polegli v ležalnike in tako uživali na prijetnem zraku. Ogledovali smo si vrhove okoli nas, zlasti Begunjščico pod katero je tudi dom. Več kot dve uri bi rabili do Begunjščice, če bi si želeli nadaljevati pot. Na Stol kot najvišji vrh v Karavankah pa kar tri ure in pol. No, pa to ni bil naš cilj. Mi smo cilj že dosegli. V dobrem razpoloženju smo načrtovali naslednji izlet. Dogovorili smo se za Kope in Ribniško kočo na Pohorju.
Po dve urnem počitku smo pričeli vračati nazaj v dolino. Če so v hrib trpela pljuča, so navzdol trpela kolena. Pot je bila kamnita, droben pesek pa prav primeren za zdrs. Zato smo hodili zelo previdno in počasi. Vso pot navzdol pa nas je spremljalo dobro razpoloženje, dobro počutje, ki ti ga prinese zadovoljstvo, ko osvojiš cilj.
Na Ljubelju smo si ogledali še ruševine podružnice koncentracijskega taborišča Mauthausen.
Zanimivost, taboriščniki so v letih 1942 do 1945 izkopali predor Ljubelj.
Ker ni bilo več potrebe po osvežitvi s pijačo, smo kar nadaljevali pot domov.
Bilo je lepo. Vabljeni z nami na Kope in Ribniško kočo v juliju.
Zapisala: A. Zvonka Zupančič
Foto: Peter Lamovšek