Avgustovski planinski pohod
Šmarna gora, 26. avgust 2015

 

V sredo, 26. avgusta smo se člani Planinske sekcije pri Društvu invalidov Hrastnik ob 8. uri zbrali na tržnici v Hrastniku z namenom, da bi spet skupaj preživeli en lep izletniški dan.

Tokrat smo se odpeljali proti Ljubljani, saj smo želeli priti na našo Šmarno goro. Med potjo smo se ustavili v Senožetih, kjer smo popili jutranjo kavico ter malo poklepetali. Kar hitro smo se nato pripeljali do Šmartnega, od koder smo potem „vzeli pot pod noge” in v razpotegnjeni vrsti nekateri hitreje, drugi malo počasneje, prispeli na vrh Šmarne gore. Poti, ki vodijo na Šmarno goro, so različno težke, ponekod so bolj strme, ponekod malo bolj položne, tako kot naše življenjske poti, ki so včasih malo lažje, včasih težje. Mi smo se odločili, po nasvetu naše vodje ge. Zvonke Zupančič, za lažjo Šmartinsko pot. Z vztrajnostjo in prizadevnostjo smo prispeli na vrh gore vsi in bili poplačani s čudovitimi, prelepimi razgledi.

Šmarna gora je visoka 669 m in na njenem vrhu sta bila že v 13. stoletju zgrajena grad in kapela šmarnogorskega plemstva. Poleg je postavljena baročna cerkev. Zvonik je nastal kar iz nekdanjega obrambnega stolpa. Poleg cerkve stoji stavba nekdanje mežnarije s častitljivo letnico 1754, v kateri je zdaj prijetno gostišče.

Posedli smo se na zunanje klopi, saj nam je bilo vreme naklonjeno. Zdaj smo imeli čas za malico.  Postregli pa so nas tudi z dobrim čajem ali kavo. Tudi nekaj požirkov „kačje sline” nam je prijelo. 
Naše druženje se je nadaljevalo s klepetom. Predlagano je bilo tudi nekaj planinskih postojank, katere bi radi obiskali naslednji mesec. Osvojen je bil potem predlog za pohod na Bohor, s katerim smo se vsi strinjali. Pred odhodom v dolino po poti, ki vodi v Zavrh - Pirniče  pa je bilo potrebno opraviti še nekaj posnetkov za spomin.

Zvonček, pod vrhom Šmarne gore, ki po izročilu izpolni naše skrite želje, je kar naprej veselo pozvanjal. Morda se je komu kakšna želja do danes že izpolnila....

Med potjo v dolino smo lahko videli posledice žleda, saj je še zmeraj precej podrtega drevja s koreninami vred. Ob vznožju pa kar nekaj hiš, tudi rojstna hiša Jakoba Aljaža je v tej vasici,  z zelo lepo urejeno okolico.

Vračali smo se čez Trojane, kjer smo kot po navadi lahko „dotočili in odtočili” ter  nabavili za naše najbližje krofe, kremšnite ali gibanice.
Izlet na Šmarno goro nam bo ostal v zelo lepem spominu.

Najlepša hvala ge. Zvonki, vodji sekcije, za vso potrebno organizacijo in vodenje ter vsem 20 udeležencem za prijetno druženje, saj nam bo izlet na Šmarno goro ostal v lepem spominu.

 

Dragi Zelenik