Piknik težjih invalidov
Kal, 27. avgust 2016

 

Z veseljem  vedno znova pripravljamo dogodke za vso množico naših članov. Pa vendar so med njimi najbolj ranljiva skupina težji invalidi, ki se zaradi svojih težav z mobilnostjo  aktivnosti v večini ne morejo udeležiti, zato toliko bolj skrbno vsako leto pripravimo nekaj srečanj tudi zanje, saj si prav tako zaslužijo naše pozornosti, kot ostali.


V dopoldanskih urah smo 38 udeležencev in njihovih spremljevalcev pobrali po dogovorjenih mestih in jih pripeljali do planinske koče na Kalu. V prijetnem sončnem vremenu smo sedli  v senco pod balkon in uživali v razgledu proti vrhovom zasavskih hribov.  Po pozdravnem nagovoru predsednika  so pričakujoči pogledi  naših članov že iskali, kaj imamo zanje pripravljenega v hladilnikih in v loncih. Tako so z užitkom pospravili domačo obaro kalske kuharice, kasneje pa smo jim postregli tudi z mešanim mesom na žaru. Vmes  smo seveda obdelali  vse, kar se je zgodilo, odkar smo se zadnjič videli.


Ob srečanju je težko najti pravo besedo z bolnim človekom. Mogoče zato, ker menimo, da so preveč bolni za pogovor, ali pa nas je preprosto strah kaj reči, ker se bojimo odziva. A ko padejo prvi stavki,  ob le kančku pozornosti, ki jim ga namenimo, je njihov odziv vedno eno samo veselje nad lepo besedo in nasmehom. In to zdravi tako zdrave, kot tiste bolne.  In opominja, da premalo cenimo zdravje, ki ga (še) imamo.


Naši gostje so bili seveda nadvse veseli prijetno preživetega dneva in z mislijo, da se čez leto dni spet srečamo, smo se v poznih popoldanskih urah dobre volje odpeljali nazaj domov.


Mojca Trbovc