Najti dan v maju , da bi bilo vreme suho vsaj poldneva, je bila kar pobo\u017ena \u017eelja. Pa se nam je uresni\u010dila in tako smo se planinci DI Hrastnik, dne 19.05.2023 podali v gore. Pot nas je prvo vodila na Geoss.<\/p>\n\n\n\n
\u017de doma smo se seznanili kaj je Geoss. GEOSS<\/em> je te\u017ei\u0161\u010de na\u0161e dr\u017eave<\/em><\/strong>,<\/strong> saj se sredi\u0161\u010de nepravilnemu liku, kot je obris mej na\u0161e dr\u017eave, ne da dolo\u010diti. Zaradi la\u017ejega razumevanja so geografi pojem poenostavili in ga poimenovali geometri\u010dno sredi\u0161\u010de Slovenije,<\/strong>skraj\u0161ano GEOSS.<\/strong> V planinskem domu smo se spo\u010dili, nekaj popili in pojedli ter pot nadaljevali proti Kostrivnici in naprej proti Vidergi, kjer nas je \u017ee \u010dakal avtobus. Zanimiv pohod, ki nam je nudil gibanje, dru\u017eenje, nekaj kulture in zgodovine, skratka, imeli smo se super.<\/p>\n\n\n\n Naslednji izlet planiran na \u0160marno goro dne 28.06.2023 z javnimi prevoznimi sredstvi.<\/p>\n\n\n\n Zapisala: A. Zvonka Zupan\u010di\u010d <\/p>\n\n\n\n foto: Peter Lamov\u0161ek<\/p>\n\n\n\n
\u010ce bi lik Slovenije na kartonu natan\u010dno izrezali po dr\u017eavni meji in ga v te\u017ei\u0161\u010du postavili na konico igle, bi ostal uravnote\u017een. Sicer pa je GEOSS zasnovan kot domoljubni vseslovenski projekt, simbol slovenstva,<\/strong> ve\u010dstoletnega prizadevanja za obstoj in razvoj ter zakoreninjenost Slovencev na tem prostoru, zato se tu odvijajo razli\u010dne domoljubne proslave. Ker je bil na\u0161 namen tokrat bolj obisk gora, je bil postanek na Geossu le drugotnega pomena, predvsem da se po \u017eigosa dnevnik zasavske transverzale. Seveda pa smo si z radovednosti ogledali lepo urejen prostor kjer potekajo razne proslave. Pot smo z avtobusom nadaljevali do Va\u010d, potem pa pe\u0161 proti 1,5 uri oddaljeni Zasavski sveti Gori.\u017de po nekaj metrih poti smo se ustavili pri kopiji \u017eeleznodobne Va\u0161ke situle. Va\u0161ka situla ali vedrica je obredna posoda iz bronaste plo\u010devine, s pritrjenim ro\u010dajem in okra\u0161ena z reliefnimi podobami in ornamenti. V obdobju Hal\u0161tatske kulture je bila najverjetneje namenjena to\u010denju pija\u010de na slovesnostih. Prilo\u017eena je bila v bojevnikov grob, skupaj z bronasto \u010delado, sulicama in bojno sekiro iz \u017eeleza, bronasto zapestnico in ko\u0161\u010denim valjem. Vse to je 1882 izkopal Janez Grilc, situla pa je nastala v 5.stoletju pr.n. \u0161tetjem. Po asfaltni cesti smo pot nadaljevali po obrobju Va\u0161kih zaselkov. Pot je bila enostavna za hojo, zato je omogo\u010dala, da smo se vse skozi lahko pogovarjali, modrovali, premlevali dobre in slabe TV oddaje. Asfaltirana pot je pre\u0161la v makadamsko izvedbo ki je bila dobro vzdr\u017eevana. Pot kljub obilici de\u017eja prej\u0161njih dni, ni bila blatna. Na travnikih je bilo nekaj ro\u017eic, ki so \u010dakale na sonce, da se poka\u017eejo v vsej svoji lepoti. \u0160e pol ure skozi gozd, katerega stezice so bile dobra uhojene, in \u017ee smo stali pod cerkvijo na zasavski sveti gori. To je znana romarska cerkev<\/a> posve\u010dena Materi bo\u017eji<\/a>. Od tu se razprostira razgled po celi Sloveniji<\/a>, od Triglava<\/a> do Pohorja<\/a> pa vse tja do Sne\u017enika<\/a>. No, mi tak\u0161nega razgleda nismo imel, smo bili pa veseli in sre\u010dni, da nismo bili mokri.<\/p>\n\n\n\n