\u017de dolgo \u010dasa sem si \u017eelela sko\u010diti s padalom, a sem mislila, da je to zaradi mojega \u017eivljenja z infuzijo ta \u017eelja neuresni\u010dljiva. Pa sem se zmotila. Ker sem dolgo \u010dasa o tem tudi govorila, so me doma\u010di po posvetu z zdravnico prijavili v oddajo Dan najlep\u0161ih sanj, kjer so meni in mojemu bratu podarili bon za skok v tandemu. A vedno, ko smo dolo\u010dili datum skoka, sem zbolela in sem morala na zdravljenje v bolni\u0161nico. Od snemanja oddaje pa do tistega \u010dudovitega dne je minilo skoraj dve leti. A vseeno sem ga do\u010dakala.<\/p>\n\n\n\n
Dan pred skokom sem opravila redni zdravni\u0161ki pregled, da so preverili, \u010de sem tudi fizi\u010dno pripravljena na skok in ker je bilo vse kot mora biti, smo se naslednji dan odpravili proti Portoro\u017eu. Ker je bilo lepo vreme, smo se z dru\u017eino odpravili prej, da smo se namo\u010dili v morju, potem pa smo se malo pred 18. uro na aerodromu dobili \u0161e z mojo zdravnico, ki se je na lastne o\u010di prepri\u010dala, da sem tako kot moram biti.<\/p>\n\n\n\n
Najprej sem morala podpisati dokument o prevzemu odgovornosti, nato pa se je za\u010delo. Priti sem morala \u0161portno oble\u010dena, saj sem \u010dez oblekla padalsko opravo, in\u0161truktorica pa me je pou\u010dila, kako se obna\u0161ati v zraku. Po in\u0161trukcijah sem spoznala \u0161e svojega \u00bbtandemca\u00ab Toma\u017ea, padalca, na katerega sem bila varno pripeta ves \u010das skoka in je upravljal padalo.<\/p>\n\n\n\n
Pa je bil \u010das, da sko\u010dimo na letalo. Pribli\u017eno 10 minut smo leteli, da smo pri\u0161li na pravo vi\u0161ino, saj smo sko\u010dili s 4200 metrov. V tem \u010dasu sem si ogledovala na\u0161o prelepo obalo, s Toma\u017eem pa sva \u0161la \u0161e enkrat \u010dez vsa navodila. Joj, kako me je dr\u017eal adrenalin. Vi\u0161je kot smo bili, bolj neu\u010dakana sem postajala in si \u017eelela sko\u010diti. Pa je pri\u0161lo tudi to na vrsto.<\/p>\n\n\n\n
V avionu nas je bilo 6, (dva, ki sta sko\u010dila samostojno, moj brat in njegov \u00bbtandemc\u00ab ter jaz in Toma\u017e), midva s Toma\u017eem sva sko\u010dila zadnja. Usedla sva se na rob aviona, Toma\u017e se je vrgel naprej in padla sva v globino. V prostem padu sva s hitrostjo 200 km\/h padala pribli\u017eno 1 minuto, nato pa se je odprlo padalo. Lahko re\u010dem, da je bil to najbolj\u0161i trenutek v mojem \u017eivljenju, saj sem prvi\u010d ob\u010dutila \u010disto svobodo. Razgled je bil pre\u010dudovit, ostala sem brez besed. Po dolo\u010denem \u010dasu mi je Toma\u017e prepustil vodenje padala in rekel: \u00bbzdaj se pa znajdi\u00ab. Naredila sva nekaj lupingov, \u0161e malo letela nad obalo, potem pa sva po\u010dasi pristala na travi. Bilo je \u010dudovito, saj smo ujeli son\u010dni zahod.<\/p>\n\n\n\n
To so nepozabni trenutki, ki lep\u0161ajo \u017eivljenje. To je bil res moj \u00bbDan najlep\u0161ih sanj\u00ab. \u0160e enkrat najlep\u0161a hvala vsem, ki so mi pomagali do uresni\u010ditve moje velike \u017eelje, pa tudi Toma\u017eu Hrastu iz Prostipad.si za najbolj noro izku\u0161njo.<\/p>\n\n\n\n
Tina Zore<\/p>\n\n\n\n