![\"\"](\"http:\/\/invalidi-hrastnik.si\/WP\/wp-content\/uploads\/2021\/02\/preseren_photo.jpg\")
<\/figure><\/div>\n\n\n\nO Francetu Pre\u0161ernu je bilo \u017ee veliko napisanega in povedanega, vendar mi kljub temu dovolite, da na kratko povzamem del\u010dek njegovega \u017eivljenjepisa in njegove ustvarjalnosti. <\/p>\n\n\n\n
Verjamem, da je vsem poznana njegova nesre\u010dna, neusli\u0161ana ljubezen do Primi\u010deve Julije, kar je pri njemu pustilo neizbrisen pe\u010dat. Prav to in pa prezgodnji smrti njegovih najbolj\u0161ih prijateljev ter zavrnitev pro\u0161enj za samostojno advokaturo, se je posledi\u010dno v veliki meri odra\u017ealo v njegovih pesnitvah, predvsem pa v njegovem drugem pesni\u0161kem obdobju.<\/p>\n\n\n\n
Njegov opus obsega tri \u010dasovna obdobja:<\/p>\n\n\n\n
- mladostno obdobje<\/strong> od 1824 do 1828, obdobje, ko v njegovih delih prevladujejo lahkotnost, zbadljivost, ljubezen. Iz tega obdobja so najbolj poznana dela: Povodni mo\u017e, Dekletam, Zvezdogledam,<\/li>
- zrelo pesni\u0161ko obdobje <\/strong>od 1828 do 1840, ki ga zaznamujejo osebne tragedije, izguba prijateljev, nesre\u010dna, neusli\u0161ana ljubezen. Najbolj znana dela iz tega obdobja so: Slovo od mladosti, Soneti nesre\u010de, Sonetni venec, Krst pri Savici, Glosa, Turja\u0161ka Rozamunda in<\/li>
- pozno obdobje <\/strong>po letu 1840, ko se vrne k preprostej\u0161im pesni\u0161kim oblikam. Dela iz tega obdobja: Nezakonska mati, Neiztrohnjeno srce, Zdravljica.<\/li><\/ul>\n\n\n\n
![\"\"](\"http:\/\/invalidi-hrastnik.si\/WP\/wp-content\/uploads\/2021\/02\/IMG-20210206-WA0008.jpg\")
<\/figure><\/div>\n\n\n\nPa vendar je Pre\u0161eren kljub vsem silnim problemom, ki jih je imel v svojem \u017eivljenju, znal biti dru\u017eaben, zabaven, skratka bil je \u010dlovek. Zato se marsikomu ob gledanju vsakoletnih dr\u017eavnih proslav ob kulturnem prazniku vsiljuje vpra\u0161anje, zakaj so te prireditve tako ne\u017eivljenjske, scenariji tako dolgo\u010dasni, nastopajo\u010di pa tako resni. In ob gledanju teh proslav \u010dlovek ho\u010de\u0161 no\u010de\u0161 dobi ob\u010dutek, da je bil Pre\u0161eren en resni\u010dno zamorjen tip in da je ta kultura eno samo jamranje in ena sama \u017ealost, tako kot v tisti ljudski pesmi \u00bbSijaj, sijaj son\u010dece, oj sonce<\/strong> rumeno! \u2013 kako bom pa sijalo, k’sem vedno \u017ealostno.\u00ab<\/strong> Ali smo to res mi? Ali je to res Pre\u0161eren? Mi smo vendar veseli ljudje, znamo se dru\u017eiti, prijateljevati, si pomagati, peti, plesati. Saj smo vendar prijazni, gostoljubni in delovni ljudje. Skozi svojo tiso\u010dletno zgodovino smo do\u017eivljali mrke in poraze, tepli so nas, iztrebljali, zanikali, poni\u017eevali, a smo, trdo\u017eivi, kot smo, vedno vstali iz mraka in pepela ter obstali do dana\u0161njih dni.<\/p>\n\n\n\n
Zaradi kulture smo obstali, zaradi kulture smo pre\u017eiveli. Ohranili smo svoj jezik, identiteto in svoj prostor pod soncem. \u010ce bi samo jamrali in se jokali, ne bi obstali, tako pa smo znali tudi vriskati in se smejati, znali smo u\u017eivati v \u017eivljenju.<\/p>\n\n\n\n
In tudi sedanja situacija, zaradi katere mnogih na\u0161ih aktivnosti ni mogo\u010de udejaniti, nam tega duha ne bo vzela. Ostali bomo tak\u0161ni kot smo, veseli, iskreni, ustvarjalni, \u010deprav bo verjetno potrebno kar nekaj \u010dasa in potrpljenja, da se bodo stvari vrnile v stare tirnice.<\/p>\n\n\n\n
Datum Pre\u0161ernove smrti smo \u017ee leta 1945 uradno dolo\u010dili za slovenski kulturni praznik. Marsikdo se je v teh \u0161estinsedemdesetih letih, ki so pretekla od takrat, vpra\u0161al, zakaj neki 8. februar, dan Pre\u0161ernove smrti, ne pa 3. december, dan njegovega rojstva. Del odgovora je seveda v tem, da je Pre\u0161eren \u0161ele po smrti, tistega 8.2.1849 v Kranju postal to, za kar ga imamo danes, za najve\u010djega slovenskega pesnika, nedvomnega genija in sinonim za slovensko kulturo. Za \u010dasa \u017eivljenja pa mu ni bilo prav ni\u010d z ro\u017eicami postlano; kot svobodomiseln \u010dlovek je bil preganjan, kot pesnik nerazumljen in podcenjen in ni slu\u010dajno kot moto k svoji Glosi pred ve\u010d kot 170-imi leti zapisal grenko spoznanje: \u00bbSlep je kdor se s petjem ukvarja,\/ Kranjec moj mu osle ka\u017ee,\/ pevcu vedno sre\u010da la\u017ee,\/ on \u017eivi, umrje brez d’narja.\u00ab<\/strong><\/p>\n\n\n\n
Pre\u0161eren je z zgornjimi vrsticami slikovito opisal usodo kulturnih ustvarjalcev takratne dobe in tudi svojo osebno usodo. Svoje ustvarjanje je dojemal kot notranjo potrebo in poslanstvo, obema vzgiboma pa je podredil svojo poklicno kariero, zato se je je te\u017eko prebijal skozi \u017eivljenje. Danes bi lahko rekli, da je vrsto let \u017eivotaril kot prekarni delavec, volonterski uradnik v dr\u017eavni upravi in skromni odvetni\u0161ki pripravnik v odvetni\u0161ki pisarni. Kljub vsem stiskam pa plamen njegove ljubezni do kulturnega ustvarjanja ni pojemal, prav nasprotno, zdi se, da je svoj ustvarjalni genij preko preizku\u0161enj \u0161e bolj utrdil v svojem poslanstvu.<\/p>\n\n\n\n
Dolga leta smo Pre\u0161ernov dan praznovali tako, kot ga ne bi smeli: kot dan \u017ealosti, ne pa veselja, kot obletnico smrti, ne pa kot praznik \u017eivljenja. Ob 200 letnici Pre\u0161ernovega rojstva leta 2000 pa smo se kon\u010dno zdrznili in zamislili. Za\u010deli smo spreminjati svoj odnos do 8. februarja, obenem pa za\u010deli poudarjati tudi 3. december, Pre\u0161ernov rojstni dan. Poimenovali smo ga \u00bbTa veseli dan kulture\u00ab<\/strong> in na ta dan vsem na \u0161iroko odprli vrata v vse kulturne ustanove.<\/p>\n\n\n\n
Ko je govora o kulturi, je potrebno vedeti, kaj kultura pravzaprav je. Po definiciji je kultura na\u010din \u017eivljenja pripadnikov neke dru\u017ebe, torej celotno podro\u010dje navad, prepri\u010danj, jezika, vzorcev vedenja, znanja, materialnih dobrin, ki jih je proizvedel \u010dlovek in ki se prena\u0161ajo iz generacije v generacijo. Torej kultura ni le upodabljajo\u010da umetnost, poezija, literatura, ples, gledali\u0161\u010de, opera, muzej, kultura je precej ve\u010d, je \u0161irok spekter vsega, kar \u010dlovek ustvarja in prena\u0161a na poznej\u0161e rodove.<\/p>\n\n\n\n
Dejstvo je, da ne moremo biti vsi po vrsti umetniki, slikarji, plesalci, pesniki, glasbeniki, za to je potreben talent, pravi talenti pa so zelo redki. Vsi brez izjeme pa smo lahko in moramo biti ljudje. Ljudje v najbolj \u017elahtnem pomenu te besede. Kajti kultura je plemenitost duha in dobrota srca, zato je po naravni logiki dober \u010dlovek kulturen ter obratno, kulturen \u010dlovek je v osnovi dober \u010dlovek.<\/p>\n\n\n\n
\u017divimo v \u010dasu, ko pozitivne \u010dlove\u0161ke vrednote izgubljajo boj z vse bolj agresivno brezobzirnostjo kapitala in brez\u010dutnostjo, \u010dedalje manj je empatije, ljudje si postajajo vse bolj tuji, vse bolj jim je mar le za lastne interese. Grozi nam nevarnost, da se zaradi strankarskih interesov in interesov posameznikov spremo \u0161e bolj kot smo \u017ee. Temu najve\u010d pripomorejo strankarske razprtije, katerim pri\u010da smo ob spremljanju razprav iz \u00bbhrama demokracije\u00ab. Iz poslanskih klopi poslu\u0161amo razprave, ki so svetlobna leta oddaljena od kulturnega komuniciranja, kar pa samo \u0161e poglablja razdor med ljudmi. Prisotna je vse ve\u010dja \u017eelja po \u0161e ve\u010djem razkolu, kar pa ima lahko nepopravljive posledice za narod, kakr\u0161en je slovenski. Ne bi se smeli pustiti, da nas sprejo zaradi njihovih \u017eelja po totalni prevladi, kjer bi bili oni absolutni gospodarji, vsi ostali pa le hlapci brez pravic, ki smo jih \u017ee imeli. In ne pozabimo, da smo najprej Slovenci in \u0161ele nato Evropejci. Ne pozabimo tega, da smo najprej ljudje in \u0161ele nato delavci, kmetje, zdravniki, javni uslu\u017ebenci, karkoli je \u017ee kdo. Najprej smo ljudje in tudi na koncu nismo ni\u010d ve\u010d kot to. Zatorej, bodimo enotni, bodimo ponosni na svoj jezik, na svojo kulturo in na svojo dr\u017eavo, pa \u010deprav se nam v\u010dasih zazdi, da zna biti do nas, navadnih dr\u017eavljanov, kar precej neprijazna.<\/p>\n\n\n\n
Naj bo torej Pre\u0161ernov dan slovenski kulturni praznik, praznik dobrih ljudi, praznik veselja, praznik \u017eivljenja. Naj bo lep spomin na preteklost in naj bo vera v prihodnost.<\/p>\n\n\n\n
Na koncu vas pozivam, da vsak zase po\u010dasti spomin na na\u0161ega najve\u010djega pesnika in njemu v \u010dast ter v po\u010dastitev slovenskega kulturnega praznika prebere ali zapoje kitico, dve ali pa celo pesem iz njegove bogate zapu\u0161\u010dine. Jaz bom prebrala meni najljub\u0161o kitico na\u0161e himne, ki ponazarja, kako pomembna sta mir in razumevanje med ljudmi:<\/p>\n\n\n\n
\u017dive naj vsi narodi,<\/em><\/strong>
ki hrepene do\u010dakat’ dan,<\/em><\/strong>
da koder sonce hodi<\/em><\/strong>
prepir iz sveta bo pregnan,<\/em><\/strong>
da rojak prost bo vsak,<\/em><\/strong>
ne vrag, le sosed bo mejak!<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\nJana Perpar<\/em><\/p>\n\n\n\n
- <\/ul><\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Spo\u0161tovane, spo\u0161tovani, dovolite, da vas najprej lepo pozdravim v svojem imenu in v imenu Dru\u0161tva invalidov Hrastnik in vam za\u017eelim, da bi se v \u010dasu na\u0161ega dru\u017eenja, ki je zaradi […]<\/p>\n","protected":false},"author":4,"featured_media":1697,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"gallery","meta":{"_EventAllDay":false,"_EventTimezone":"","_EventStartDate":"","_EventEndDate":"","_EventStartDateUTC":"","_EventEndDateUTC":"","_EventShowMap":false,"_EventShowMapLink":false,"_EventURL":"","_EventCost":"","_EventCostDescription":"","_EventCurrencySymbol":"","_EventCurrencyCode":"","_EventCurrencyPosition":"","_EventDateTimeSeparator":"","_EventTimeRangeSeparator":"","_EventOrganizerID":[],"_EventVenueID":0,"_OrganizerEmail":"","_OrganizerPhone":"","_OrganizerWebsite":"","_VenueAddress":"","_VenueCity":"","_VenueCountry":"","_VenueProvince":"","_VenueZip":"","_VenuePhone":"","_VenueURL":"","_VenueStateProvince":"","_VenueLat":"","_VenueLng":""},"categories":[8],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/invalidi-hrastnik.si\/WP\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1687"}],"collection":[{"href":"http:\/\/invalidi-hrastnik.si\/WP\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/invalidi-hrastnik.si\/WP\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/invalidi-hrastnik.si\/WP\/wp-json\/wp\/v2\/users\/4"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/invalidi-hrastnik.si\/WP\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1687"}],"version-history":[{"count":9,"href":"http:\/\/invalidi-hrastnik.si\/WP\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1687\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1703,"href":"http:\/\/invalidi-hrastnik.si\/WP\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1687\/revisions\/1703"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/invalidi-hrastnik.si\/WP\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1697"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/invalidi-hrastnik.si\/WP\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1687"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/invalidi-hrastnik.si\/WP\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1687"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/invalidi-hrastnik.si\/WP\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1687"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
- zrelo pesni\u0161ko obdobje <\/strong>od 1828 do 1840, ki ga zaznamujejo osebne tragedije, izguba prijateljev, nesre\u010dna, neusli\u0161ana ljubezen. Najbolj znana dela iz tega obdobja so: Slovo od mladosti, Soneti nesre\u010de, Sonetni venec, Krst pri Savici, Glosa, Turja\u0161ka Rozamunda in<\/li>